Franja

Zadetki iskanja

  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • obrásti (-rástem) | obráščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. coprire (di erba, di vegetazione); crescere:
    grmovje je obraslo grajske zidove i cespugli hanno coperto le rovine del castello

    B) obrásti se (-em se) | obráščati se (-am se) perf., imperf. refl. germogliare, mandare germogli; crescere; bot. accestire:
    bot. obrasti se z listjem infrondarsi
  • obravnáva (-e) f

    1. discussione:
    dati, predložiti osnutek zakona v obravnavo dare, proporre in discussione il progetto di legge

    2. jur. dibattito, dibattimento; processo:
    udeležiti se obravnave partecipare, prendere parte al dibattito
    končati, odložiti, prekiniti obravnavo concludere, rimandare, interrompere il dibattimento
    glavna obravnava dibattimento
    zapuščinska obravnava dibattito successorio
  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • obrestováti (-újem)

    A) imperf. dare a interesse; pagare gli interessi

    B) obrestováti se (-újem se) imperf. refl. fruttare interessi; pren. convenire, essere vantaggioso, valere la pena; abs. pagare:
    dogovor med strankama se ni obrestoval l'accordo fra i due partiti non ha pagato
  • obrísati1 (-ríšem)

    A) perf. pulire, nettare; asciugare; astergere:
    obrisati posodo asciugare le posate
    obrisati prah pulire la polvere
    obrisati nos pulire, pulirsi il naso
    pren. obrisati koga po nosu dare un pugno (sul naso)

    B) obrísati se (-ríšem se) | obrísati si (-ríšem si) perf. refl. pulirsi:
    obrisati se pod nosom za nekaj restare a bocca asciutta, con un palmo di naso
    vulg. s tem si lahko rit obrišeš con questo puoi pulirti il culo
    pog. obrisati si smrkelj scaccolarsi
  • obríti (obríjem) perf. radere, fare la barba; sbarbare:
    obriti z brivskim aparatom, z britvijo radere col rasoio elettrico, col rasoio
    obriti se na balin raparsi
  • obsenčevati (-újem) | obsénčiti (-im) imperf., perf.

    1. ombrare, ombreggiare; fare, farsi ombra

    2. (prevzeti, prevzemati) cogliere, prendere:
    ne vem, kaj ga je obsenčilo, da se je tako razjezil non so cosa l'ha preso da farlo arrabbiare così

    3. kozm. obsenčiti ombreggiare:
    obsenčiti oči ombreggiare gli occhi
  • obtŕkati (-am) | obtrkávati (-am) perf., imperf.

    1. battere:
    obtrkavali so rešetke, če ni katera prepiljena battevano sulle sbarre per vedere se qualcuna non fosse stata segata

    2. med. percuotere (nell'auscultazione)

    3. (otrkati, otrkavati) scuotere:
    obtrkati sneg s čevljev scuotere la neve dalle scarpe
  • obúp (-a) m disperazione; desolazione:
    lotil, polastil se ga je obup fu preso dalla disperazione
    pren. biti, stati na robu obupa essere sull'orlo della disperazione
    pren. do obupa pust, dolgočasen noioso, insipido da morire
  • obúpno adv. terribilmente; disperatamente:
    obupno se boriti lottare disperatamente
    biti obupno resen essere terribilmente serio
  • obúti (obújem) | obúvati (-am) perf., imperf. mettere (le scarpe), calzare:
    obuti čevlje, škornje, nogavice mettere le scarpe, gli stivali, le calze
    pren. obuti konja ferrare il cavallo
    PREGOVORI:
    brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica (eccetto sporcizia e unghie lunghe)
  • obvézati (-véžem) | obvezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. med. bendare, fasciare:
    obvezati rano bendare, fasciare la ferita

    2. obbligare, impegnare, vincolare:
    obvezati koga k molku imporre a qcn. il vincolo del silenzio

    B) obvézati se (-véžem se) | obvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. impegnarsi, incaricarsi:
    podjetje se je obvezalo, da bo dela končalo v tem letu l'impresa si è incaricata di finire i lavori entro l'anno
  • obvládati (-am) | obvladováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. dominare, padroneggiare, superare, fronteggiare:
    obvladati težek položaj fronteggiare una situazione difficile

    2. controllare, avere il controllo; dominare; domare:
    obvladati čustva dominare i propri sentimenti
    obvladati nagone domare gli istinti
    obvladovati položaj avere il controllo della situazione

    3. padroneggiare, avere la padronanza, impadronirsi di; conoscere a fondo:
    obvladati tehniko, teorijo conoscere a fondo la tecnica, la teoria
    aktivno, pasivno obvladati jezik avere la padronanza attiva, passiva di una lingua

    4. dominare, avere il dominio, il controllo di:
    obvladati uvoz in izvoz avere il controllo (totale) dell'import e dell'export

    5. essere preso da:
    obvladal ga je nemir fu preso dall'inquietudine

    B) obvládati se (-am se) | obvladováti se (-újem se) perf., imperf. refl. dominarsi, controllarsi, padroneggiarsi:
    če je izzvan, se ne zna obvladati provocato, non sa dominarsi
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • oddaljeváti (-újem) | oddaljíti (-ím)

    A) imperf., perf. allontanare, scostare; rimuovere

    B) oddaljeváti se (-újem se) | oddaljíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. allontanarsi; scostarsi; discostarsi; staccarsi; pren. tralignare

    2. divergere; divagare; dilungarsi:
    oddaljiti se od predmeta divagare dal tema; pren. uscire dal seminato

    3. estraniarsi
  • oddelíti (-ím) | oddeljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. distribuire

    2. separare

    B) oddelíti se (-ím se) | oddeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. distanziarsi, dissociarsi:
    oddeliti se od stališč, zahtev dissociarsi dai punti di vista, dalle richieste di
  • odéti (odénem) | odévati (-am)

    A) perf., imperf. (ri)vestire, (ri)coprire; ekst. ammantare:
    pren. odevati preteklost s slavo ammantare il passato di gloria

    B) odéti se (odénem se) | odévati se (-am se) perf., imperf. refl. vestirsi, coprirsi; ammantarsi:
    polje se odeva v zeleno (zeleni) la campagna si veste di verde
    vas se je odela v čudovit mir il villaggio sprofondò in una incantevole quiete
    odeti se v sen sprofondare nel sonno
  • odgóvor (-a) m risposta, replica; trg. riscontro; adm. esito, evasione:
    izmikati se, izogibati se odgovoru eludere la risposta
    dati odgovor dare una risposta, rispondere
    jasen, kratek odgovor risposta chiara, breve
    odklonilen odgovor risposta negativa, rifiuto
    evf. dajati odgovor pred Bogom rispondere a Dio, morire
    imeti odgovor na jeziku ob vsaki priložnosti, nikoli ne ostati dolžen odgovora avere sempre la risposta pronta
    v odgovor na Vaše pismo in risposta alla Vostra lettera
    odrezav odgovor botta e risposta, risposta per le rime
    jur. odgovor na repliko duplica
  • odgovóren (-rna -o) adj.

    1. responsabile:
    starši so odgovorni za otrokov razvoj i genitori sono responsabili dello sviluppo del bambino
    odgovorni urednik direttore responsabile

    2. ekst. responsabile, avveduto, assennato; scrupoloso

    3. di reponsabilità:
    opravljati odgovorno delo fare un lavoro di grande responsabilità
    zavzemati odgovorne položaje coprire cariche di responsabilità

    4. (pooblaščen) competente:
    obrniti se na odgovorne forume rivolgersi agli organi competenti