Franja

Zadetki iskanja

  • járek (-rka) m

    1. canale, fosso, fossato; solco:
    drenažni, namakalni, odtočni (odvodni)
    izsuševalni, zbiralni jarek canale di drenaggio, di irrigazione, di scolo, di bonifica, collettore
    grajski jarek fossato
    obcestni jarek fossa, fossato
    šport. jarek z vodo riviera
    geol. oceanski jarki fosse oceaniche

    2. voj. trincea

    3. anat. (podolgovata vdolbina na telesu) solco:
    zadnjični jarek solco rettale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta kabelski jarek cunicolo per cavi
    geol. tektonski jarek solco tettonico
    PREGOVORI:
    mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most giovinezza: nulla saviezza
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • jávnost (-i) f

    1. pubblico:
    z delom predstaviti se javnosti presentarsi al pubblico con un'opera
    proces zaprt za javnost processo a porte chiuse
    ne pojaviti se v javnosti non presentarsi in pubblico

    2. (značilnost javnega) carattere pubblico, trasparenza:
    načelo javnosti il principio della trasparenza
  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego
  • jêklo (-a) n metal. acciaio:
    kovati, kaliti jeklo fucinare, temprare l'acciaio
    mišice kot iz jekla muscoli d'acciaio
    valjarna jekla laminatoio d'acciaio
    obložiti z jeklom rivestire in acciaio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektrojeklo acciaio elettrico
    kovno jeklo acciaio da fucinatura
    kromovo jeklo acciaio al cromo
    nerjaveče jeklo acciaio inossidabile
    orodno jeklo acciaio per utensili
    paličasto jeklo acciaio in sbarre
    profilno jeklo acciaio profilato
    pudlano jeklo acciaio puddellato
    surovo jeklo acciaio grezzo
    tračno jeklo moietta
    vzmetno jeklo acciaio elastico (per molle)
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jestvína (-e) f pl. jestvine (živila) alimentari, commestibili:
    trgovina z jestvinami negozio di alimentari
  • kadíti (-ím)

    A) imperf. ➞ pokaditi

    1. fumare:
    kaditi cigarete, cigare, pipo fumare sigarette, sigari, la pipa
    pren. kaditi strastno, kot Turek fumare come un turco
    prepovedano kaditi vietato fumare

    2. fare fumo, fumigare; incensare:
    kaditi vinograd fumigare la vigna
    kaditi s kadilnico incensare

    3. (prekajevati) affumicare:
    kaditi meso affumicare la carne
    kaditi z žveplom (žveplati) solforare
    kaditi sode (z žveplom) solforare le botti

    4. pren. incensare

    B) kadíti se (-ím se) imperf. refl. fumare, mandar fumo (tudi impers.); essere pieno di fumo:
    iz dimnika se kadi il camino fuma, manda fumo
    v sobi se kadi la stanza è piena di fumo
    pren. bežati, teči, da se vse kadi fuggire, correre a gambe levate
  • kàkor

    A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
    beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

    B) konj.

    I.

    1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
    toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

    2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
    sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
    ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

    3. (izraža podobnost) come:
    ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

    4. (izraža dozdevno podobnost) come:
    srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

    5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
    ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
    kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

    6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
    film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

    II. (v odvisnih stavkih)

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
    on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
    plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
    maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
    dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
    ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
    (za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
    ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

    2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
    kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

    3. (v pogojnih odvisnikih) se:
    kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

    4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
    kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

    5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
    ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

    6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
    postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
  • kám adv.

    1. (vprašuje po kraju, proti kateremu je dejanje namenjeno) dove:
    kam boš šel sam ob tej pozni uri! dove vuoi andare solo a quest'ora!

    2. pren. (v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev) dove:
    kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje dove andremo a finire se ognuno farà come gli garba
    le kam boš z denarjem che ne farai di tanti soldi
  • káp (-a) m

    1. linea di gronda

    2. cornicione; pren.
    postaviti pijanca pod kap buttar fuori l'ubriaco
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
  • kárta2 (-e) f

    1. carta (da gioco):
    igrati (na) karte giocare a carte
    izigrati karto giocare una carta
    kupiti karto comprare una carta
    mešati karte mescolare, fare le carte
    metati karte (kvartati) giocare a carte
    položiti karte na mizo calare le carte, mettere le carte in tavola
    razdeliti karte distribuire le carte
    dobre karte carte buone
    italijanske, francoske karte carte italiane, francesi
    igralna karta carta da gioco
    močna karta onore
    tarok karte carte dei tarocchi
    kup kart mazzo di carte

    2. pren. (učinkovito sredstvo za uspeh) carta:
    igrati zadnjo karto giocare l'ultima carta
    igrati, staviti na napačno karto puntare su una carta perdente
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. odkriti karte mettere le carte in tavola
    pren. hišica iz kart castello di carte
  • kártica (-e) f

    1. scheda:
    inventarna kartica scheda d'inventario
    inform. luknjana kartica scheda perforata
    kartica za kontrolno uro cartellino orologio
    matična kartica scheda bibliografica
    identifikacijska kartica (pri policiji) scheda segnaletica
    sedežna kartica (z imenom) segnaposto

    2. (dopisnica, razglednica) cartolina (postale, illustrata)

    3. ekon.
    magnetna kartica, plačilna kartica (za bankomat) tessera magnetica, tesserino magnetico
  • káva (-e) f

    1. (zrna iz semen kavovca) caffè

    2. (pijača iz teh zrn) caffè:
    bela kava caffelatte
    črna kava caffè nero
    ekspresna kava caffè espresso, espresso
    kratka, dolga kava caffè ristretto, lungo
    kava z žganjem caffè corretto
    ledena kava caffè al gelato
    turška kava caffè turco, alla turca

    3. (pijača iz kavnega nadomestka) caffè:
    ječmenova kava caffè d'orzo
    kava iz cikorije caffè di cicoria

    4. pog. bot. (kavovec) caffè (Coffea arabica)
  • kaznováti (-újem) perf., imperf. punire; castigare; condannare; infliggere una punizione; šport. penalizzare:
    kaznovati otroka castigare il bambino
    kaznovati zločince punire i delinquenti
    kaznovati z globo, s smrtjo condannare a una multa, a morte
    to dejanje se kaznuje z zaporom do enega leta il reato si punisce con il massimo di un anno di reclusione
    šport. kaznovati zmagovalca z odbitkom ene minute penalizzare il vincitore di un minuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaznovati s konfinacijo confinare
    kaznovati z globo multare
    kaznovati z opominom ammonire
  • kônec2 (-nca)

    A) m

    1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
    konec jezika punta della lingua
    konec knjige la fine del libro
    konca vrvi le estremità, le teste della fune
    konec dneva il finire del giorno
    proti koncu sul finire

    2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
    severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
    najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

    3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
    konec sezone fine della stagione
    konec tekme finale della partita
    konec starega Rima la fine dell'antica Roma
    pren. veselice je konec la cuccagna è finita
    iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

    4. (smrt) fine; morte:
    njen tragični konec la sua tragica fine
    pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

    5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
    dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
    hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

    6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
    prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
    do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
    prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
    konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

    7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
    neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

    8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
    tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
    ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
    biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
    biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
    ne imeti dobrega konca non finire bene
    potegniti krajši konec avere la peggio
    lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
    imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
    gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
    ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
    na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
    živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
    začetek konca il principio della fine
    biti (kdo, kaj)
    začetek in konec essere l'alfa e l'omega
    ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
    prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    priti z vseh koncev venire da ogni dove
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
    konec klobčiča bandolo (della matassa)
    rib. konec odičnice setale
    konec robca cocca
    gastr. konec salame culaccino
    navt. konec sidrnega kraka patta, palma
    šalj. konec sveta finimondo
    konec tedna fine settimana
    navt. konec vrvi vetta
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

    B) kônec prep.

    1. alla fine, verso la fine:
    knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

    2. konec koncev infine, in fin dei conti:
    konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!
  • konfórmen (-mna -o) adj. knjiž.

    1. (ki je v skladu) conforme:
    nazori konformni z okoljem principi conformi all'ambiente

    2. (usklajen, prilagojen) conformato, adattato, adeguato, reso conforme:
    pravilnik je konformen z zakoni lo statuto è stato reso conforme alle leggi

    3. mat. conforme:
    geogr. konformna projekcija rappresentazione cartografica conforme
  • konfrontácija (-e) f

    1. (primerjava) confronto, raffronto

    2. jur. (soočenje) confronto (del teste, dell'imputato, della parte)

    3. (preverjanje) raffronto, riscontro, verifica:
    konfrontacija pripovedovanega z dejstvi riscontro del racconto coi fatti
  • kònj (-a) m

    1. zool. cavallo (Equus caballus); cavalcatura; knjiž. corsiero:
    konj bije s kopiti, hrza, se vzpenja il cavallo scalpita, nitrisce, si impenna
    konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati domare, strigliare sellare, ferrare il cavallo
    konja zajahati montare il cavallo, a cavallo
    bel, črn, rjav konj cavallo bianco, morello, baio
    bos konj cavallo non ferrato
    čistokrvni, dirkalni konj cavallo di razza, da corsa
    gugalni konj cavallo a dondolo
    jahalni konj cavallo da sella
    leseni konj cavallo di legno
    tovorni konj cavallo da soma
    vlečni konj cavallo da tiro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. trojanski konj cavallo di Troia
    pren. paradni konj fiore all'occhiello
    beseda ni konj le parole non fanno lividi
    biti na konju essere a cavallo
    garati kot konj faticare come una bestia
    biti močan kot konj essere forte come un toro
    biti vedno na cesti kot fijakarski konj essere sempre in giro
    delati iz muhe konja fare di una mosca un elefante zool.
    nilski, povodni konj ippopotamo (Hippopotamus amphibus)

    2. pren. omone, omaccione goffo, maldestro

    3. šah. cavallo

    4. šport. cavallo:
    konj z ročaji cavallo con maniglie
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca