Franja

Zadetki iskanja

  • radostíti (-ím)

    A) imperf. rallegrare, allietare; knjiž. dilettare; rendere felici:
    radosti me, da se je vse dobro končalo sono contento che tutto sia finito bene

    B) radostíti se (-ím se) imperf. refl. (veseliti se) knjiž. rallegrarsi, essere felici
  • rána (-e) f

    1. med. ferita, lesione; (odprta rana) piaga, ulcerazione:
    rana se celi, se gnoji la ferita si cicatrizza, suppura
    globoka, gnojna, lahka, krvava rana ferita profonda, purulenta, leggera, sanguinolenta
    rana na pljučih caverna polmonare
    rana v želodcu ulcera
    prisadna rana ferita cancrenosa
    smrtna rana ferita mortale, letale
    celjenje ran cicatrizzazione, rimarginazione delle ferite
    pren. obliž za rane cerotto
    pren. lizati svoje rane leccarsi le ferite
    pren. čas celi vse rane il tempo è un gran dottore, il tempo è medico
    strelna rana ferita d'arma da fuoco
    sponka za rane graffetta per le ferite, punto metallico
    vbodna rana ferita da punta
    ugrizna rana morso, morsicatura
    rel. Kristusove rane, znamenja Kristusovih ran stimmate

    2. pren. ferita; ekst. piaga:
    nezaceljiva rana nesrečne ljubezni l'inguaribile ferita di un amore infelice
    rakava rana korupcije la piaga della corruzione
  • razdejáti (-déjem) perf.

    1. devastare, distruggere, rovinare, disastrare:
    neurje je razdejalo obalo l'uragano ha devastato la costa
    vojna je razdejala gospodarstvo la guerra rovinò l'economia

    2. pren. sconquassare, scompigliare; mettere sottosopra:
    otroci vse razdenejo i bambini mettono tutto sottosopra
    bolezen ji je razdejala obraz la malattia le ha deturpato il volto
  • rázen

    A) adv.

    1. tranne, salvo, fuorché:
    lokal je odprt vse dni razen v nedeljo il locale è aperto tutti i giorni tranne la domenica

    B) rázen konj. a meno che:
    pride, razen če se ne premisli verrà, a meno che non cambi idea

    C) rázen prep.

    1. eccetto; (z nikalnico) eccetto, altro che, meno:
    prišli so vsi razen enega vennero tutti meno uno
    ne uživa ničesar razen čaja non prende altro che il tè

    2. (poleg) oltre a:
    odbor šteje razen predsednika še pet članov il consiglio comprende, oltre al presidente, altri cinque membri
  • razlíka (-e) f

    1. differenza, diversità; disuguaglianza, discrepanza, distinzione:
    jasna razlika una netta distinzione
    pomenske in stilne razlike med besedami le differenze di significato e di stile fra le parole
    družbene, politične razlike differenze sociali, politiche
    podnebne, temperaturne razlike differenze di clima, di temperatura
    višinska razlika dislivello, differenza di quota, differenza di altezza

    2. differenza (tudi mat. ):
    razlika in vsota la differenza e la somma
    dobiti, izplačati razliko ricevere, pagare la differenza

    3. brez razlike (za podkrepitev trditve) senza distinzione, indistintamente:
    povabil je vse brez razlike invitò tutti indistintamente

    4. s to razliko (, da) (za omejevanje povedanega) salvo che:
    brata sta si zelo podobna s to razliko, da je mlajši nekoliko večji i due fratelli si somigliano molto, salvo che il più giovane è un po' più alto

    5. za razliko (od) a differenza (di):
    rezultat je tokrat za razliko od prejšnjih poskusov zelo dober il risultato questa volta, a differenza dei tentativi precedenti, è eccellente
  • razprédati (-am) | razprêsti (-prêdem)

    A) imperf., perf.

    1. intrecciare, tendere; tessere; creare una rete, installare:
    razpresti električno omrežje po državi installare nel paese la rete elettrica

    2. pren. (premišljevati, premisliti) meditare; rimuginare

    3. pren. (govoriti) parlare, raccontare

    B) razprédati se (-am se) | razprêsti se (-prêdem se) imperf., perf. refl.

    1. coprire (di vegetazione):
    trnje se razpreda po skalah le rocce sono coperte da spini

    2. diradarsi; dispiegarsi:
    na vse strani se razpredajo jarki i canali si diramano in tutte le direzioni
    po nebu se razpredajo oblaki nuvole si dispiegano nel cielo
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • Rím (-a) m geogr. Roma:
    pren. iti v Rim partorire
    PREGOVORI:
    Rim ni bil zgrajen v enem dnevu Roma non fu fatta in un giorno
    vse ceste peljejo v Rim tutte le strade portano a Roma
  • rìt (ríti) f

    1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
    biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

    2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

    3. nareč. (ritnica) chiappa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
    vzdigniti rit levare le chiappe
    vse prinesti k riti imbeccare qcn.
    pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
    lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
    bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
    dobiti jih po riti prenderle
    kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
    biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
    ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
    pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
    piši me v rit e chi se ne frega!
    na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere
  • rjovéti (-ím) imperf.

    1. ruggire (del leone); rombare (del motore); mugghiare (della tempesta)

    2. urlare:
    rjoveti na vse grlo urlare con quanto fiato si ha in corpo

    3. pren. imperversare, infuriare (uragano)
  • róžnato adv. rosa, roseo:
    videti vse rožnato vedere tutto rosa, roseo
  • sánjati (-am)

    A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
    ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
    sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
    vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota

    B) sánjati se (-a se) impers.
    sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
    sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
    se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
    o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare
  • sédem (sêdmih) numer.

    1. (v sam. in prid. rabi) sette:
    sedem otrok sette figli
    deček sedmih let un bambino di sette anni
    Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
    ura je sedem sono le sette
    koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
    bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
    zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

    2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
    sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
    že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. sedem modrih i sette savi
    muz. sedem ključev setticlavio
    bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
    šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • senílen (-lna -o) adj.

    1. senile:
    med. senilna demenca demenza senile

    2. senile; di, da vecchio; ekst. svaporato; svanito:
    senilni starec vecchio bacucco
    prav vse pozabi, je kar senilna si dimentica ogni cosa, è ormai svanita
  • servírati (-am) perf., imperf.

    1. servire:
    servirati večerjo, zajtrk servire il pranzo, la colazione
    servirati jed s solato servire un piatto con l'insalata
    pren. servirati vse na krožniku scodellare la pappa a qcn., servire qcs. su un piatto d'argento

    2. žarg. (povedati, sporočiti) dire, riferire, portare all'orecchio

    3. šport. servire
  • sfížiti (-im)

    A) perf. pog. (pokvariti) guastare, rovinare

    B) sfížiti se (-im se) perf. refl. pog. guastarsi, andare a male:
    vreme se je sfižilo il tempo si è guastato
    česar se loti, vse se mu sfiži qualunque cosa faccia, non gliene va bene una
  • sípati (-am)

    A) imperf.

    1. versare

    2. spargere, cospargere:
    sipati cesto s peskom spargere la sabbia per la strada
    sipati prašek na rano cospargere la ferita di polverina

    3. disperdere, sparpagliare, seminare; vomitare, spruzzare:
    vse naokoli strojnice sipajo ogenj le mitragliatrici vomitano fuoco tutt'intorno
    sipal je žaljivke na vse strani vomitava ingiurie dappertutto

    4. piovigginare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sipati pesek v oči gettare fumo negli occhi
    sipati denar sperperare, scialacquare soldi
    sipati odgovore z rokava sparare le risposte

    B) sípati se (-am se) imperf. refl.

    1. smottare, cedere, franare

    2. venire frettolosamente (uno dopo l'altro)