Franja

Zadetki iskanja

  • izkljúvati (-újem) perf. beccare, cavare col becco
    PREGOVORI:
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo; tra corvi non si mordono
  • izkopáti (-kópljem) | izkopávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. scavare:
    izkopati grob, kanal scavare la tomba, un canale
    izkopati temelje scavare le fondamenta

    2. cavare, dissotterrare:
    izkopati krompir cavare le patate
    izkopati truplo esumare il cadavere
    izkopati ponesrečence izpod ruševin dissotterrare i sinistrati dalle rovine
    oči bi mu izkopala gli caverei gli occhi dalla rabbia
    arheologi so izkopali ostanke obzidja gli archeologi hanno dissotterrato resti delle mura
    pren. izkopati bojno sekiro dissotterrare la scure di guerra

    B) izkopáti se (-ám se) | izkopávati se (-kópljem se) perf., imperf. refl. tirarsi fuori; pren. liberarsi; cavarsi, cavarsela:
    poškodba je huda, ne verjamem, da se izkoplje la lesione è grave, non so se se la caverà
  • izmákniti (-em) | izmíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (s sunkom odstraniti) levare, tirare via, strappare:
    pren. ne izmakniti oči, pogleda s koga guardare fisso qcn., non togliere gli occhi di dosso a

    2. prendere, sottrarre; evf. rubare, pog. sgraffignare, grattare

    3.
    izmakniti jo svignarsela

    4. (izpahniti) slogare, slogarsi

    B) izmakníti se (-em se) | izmíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. evitare, eludere, sottrarsi:
    izmakniti se nevarnosti evitare il pericolo
    izmakniti se odgovoru eludere la risposta

    2. pren. perdere
  • iznajdévati (-am) | iznájti (-nájdem) imperf., perf.

    1. (izmisliti, izmišljati) trovare, inventare:
    iznajdevati izgovor trovare una scusa

    2. (ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju) inventare:
    iron. ta gotovo ne bo iznašel smodnika costui sarà buono tutt'al più a inventare l'ombrello
  • izpláčati (-am) | izplačeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. (finire di) pagare, saldare; liquidare, pagare la liquidazione:
    izplačati dolg saldare il debito
    izplačati zavarovalnino pagare l'assicurazione
    odpovedali so mu službo in ga izplačali l'hanno licenziato e gli hanno pagato la liquidazione

    2. pren. (kaznovati, maščevati se) farla pagare cara:
    izplačal ga je za vse, kar mu je prizadel gliela fece pagar cara per tutto il male che gli aveva fatto

    B) izpláčati se (-am se) perf. refl. portare utile, vantaggio; pagare; convenire:
    storiti zločin se ne izplača il delitto non paga
    gostilna se mu izplača la trattoria gli porta non poca utilità
    o tem se ne izplača razpravljati della cosa non conviene, non è il caso di discutere
  • izpolníti (-ím) | izpolnjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. adempiere, eseguire, realizzare, esaudire:
    izpolniti obljubo mantenere la promessa
    izpolniti željo esaudire il desiderio
    izpolniti ukaz eseguire l'ordine
    ne izpolniti pričakovanj deludere le aspettative
    izpolniti obveznosti onorare gli impegni
    izpolniti dolžnost adempiere un dovere
    izpolniti zaobljubo sciogliere un voto

    2. riempire, compilare (modulo, formulario)

    3. riempire, completare, colmare:
    izpolniti vrzel colmare una lacuna
    izpolniti izpraznjeno delovno mesto occupare il posto di lavoro rimasto vacante

    4. compiere:
    slavljenec je izpolnil osemdeset let il festeggiato ha compiuto ottant'anni
  • izpustíti (-ím) | izpúščati (-am) perf., imperf.

    A)

    1. lasciare, lasciar andare, lasciar uscire

    2. liberare; (prigionieri, ostaggi) scarcerare; congedare (dal servizio militare), mandare via, a casa

    3. omettere, tralasciare

    4. pog. pren. (izstreliti) sparare:
    izpustiti rafal sparare una raffica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne izpustiti solze non versare una lacrima
    pren. izpustiti dušo mandare l'anima a Dio
    pren. izpustiti kako pametno dire cose sagge, parlare saggiamente
    pren. izpustiti ugodno priložnost lasciarsi sfuggire l'occasione
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire la vittoria
    izpustiti vajeti iz rok perdere le redini
    pren. ne izpustiti koga izpred oči non perdere d'occhio qcn.
    jur. izpustiti pogojno rilasciare in libertà condizionata
    šport. (pri smučanju) izpustiti vratca saltare una porta

    B) izpustíti se (-ím se) | izpúščati se (-am se) perf., imperf. refl. med. manifestarsi, erompere (erpete, esantema)
  • izučèn (-êna -o) adj. qualificato; provetto:
    izučen mizar falegname qualificato
    za noben poklic ne biti izučen essere senz'arte né parte
  • izvzémši prep. star. knjiž. (razen, samo ne) tranne (che), fuorché, eccetto, eccezion fatta (per);
    ne izvzemši (vključno, vštevši) senza eccezione
    nisem je videl v družbi, izvzemši v gledališču non l'ho mai vista in compagnia tranne che a teatro
    kadijo vsi, ne izvzemši najmlajše fumano tutti, compresi i giovanissimi
  • 1 adv. pog.

    1. (izraža pritrjevanje)

    2. (izraža podkrepitev trditve) sì, già:
    ja, ti pa znaš govoriti tu sì che sai parlare

    3. (izraža pričakovanje pritrditve) no:
    saj pojdeš z nami, ja? vieni con noi, no?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ja in ne sì e no
    reči ja dire di sì, assentire, acconsentire
    ne reči ne ja ne ne nicchiare
  • jábolko (-a) n

    1. melo, pomo

    2. bot.
    granatno jabolko melograno (Panica granatorum); (sadež) melagrana, melagranata

    3. pog. anat.
    Adamovo jabolko pomo d'Adamo

    4. (okrogel predmet) pomo:
    jabolko pri palici pomo del bastone

    5. anat. (pogačica) rotula
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ugrizniti v kislo jabolko fare buon viso a cattiva sorte, fare di necessità virtù
    pren. jabolko spora, razdora il pomo della discordia
    agr. prinčevo jabolko renetta
    vladarsko jabolko globo imperiale
    bot. volčje jabolko fisalide (Physalis)
    bot. zlato jabolko giglio carniolano (Lilium carniolicum)
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • jásno adv.

    1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
    jasno se izražati esprimersi con chiarezza
    pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
    jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
    jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
    jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro

    2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
    jasno je sottinteso, resta sottinteso
    jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
    (eliptično):
    jasno, da ne ve chiaro che non sa
    (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
    'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo'
  • jávnost (-i) f

    1. pubblico:
    z delom predstaviti se javnosti presentarsi al pubblico con un'opera
    proces zaprt za javnost processo a porte chiuse
    ne pojaviti se v javnosti non presentarsi in pubblico

    2. (značilnost javnega) carattere pubblico, trasparenza:
    načelo javnosti il principio della trasparenza
  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • jezíti1 (-ím)

    A) imperf. tr. far arrabbiare, far adirare

    B) jezíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. arrabbiarsi, adirarsi; pog. incavolarsi vulg. incazzarsi:
    igre človek ne jezi se il gioco dell'oca

    2. (jeziti se na koga) avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
  • jók (-a) m

    1. pianto; singhiozzo, lamento, lacrime:
    bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok scoppiare in pianto, in lacrime
    dušiti, premagovati jok trattenere le lacrime
    histeričen, krčevit, pretresljiv, pridušen jok pianto isterico, convulso, commovente, sommesso
    ne pomagata ne palica ne jok (con lui) non serve né picchiarlo né scongiurarlo
    iti na jok stare per piangere
    nabirati se v jok (ustnice) atteggiarsi al pianto (labbra)
    ženski jok pa mačkine solze avere il pianto facile come le donne
    jok in stok pianti e lacrime

    2. ekst. pianto, piangere
  • júha (-e) f

    1. gastr. zuppa; minestra, brodo:
    gosta, okusna, vroča juha brodo denso, ristretto, saporito, caldo
    čista juha brodo liscio
    goveja, kokošja, mesna juha brodo di manzo, brodo di pollo, brodo (di carne)
    fižolova, ribja juha zuppa di fagioli, di pesce
    krompirjeva, paradižnikova, zelenjavna juha minestra di patate, di pomodori, di verdura
    pren. ne po juhi priplavati saperla lunga

    2. usnj. (raztopina za obdelavo kož):
    strojilna juha conciante, concia
    PREGOVORI:
    nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha il diavolo non è così brutto come lo si dipinge