povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
Zadetki iskanja
- pozábiti (-im) | pozábljati (-am) perf., imperf.
1. dimenticare, dimenticarsi; scordare, scordarsi; sfuggire, omettere:
pozabil sem na tvoj rojstni dan mi sono dimenticato del tuo compleanno
knjigo sem prebral, a sem pozabil naslov ho letto il libro ma mi sfugge il titolo
pozabil sem (izpustil sem) nekaj besed ho omesso qualche parola
ne pozabi me non ti scordar di me
da ne pozabim: kupi ti kruh a momenti dimenticavo: compra tu il pane
2. (oprostiti, oproščati) perdonare; dimenticare - poznáti (-ám)
A) perf.
1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia
2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue
3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.
4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno
5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche
B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi
1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo
2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro - požírati (-am) | požrêti (-žrèm)
A) imperf., perf.
1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
požirati s pogledom divorare con lo sguardo
2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione
3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
požirati solze inghiottire le lacrime
požirati nasilje ingoiare soprusi
požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile
4. pren. divorare, consumare, distruggere:
dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
požirati knjige leggere avidamente
pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
požreti koga živega avercela con qcn.
požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.
B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
požirati se od jeze mangiarsi il fegato
ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro - pràv
A) adv.
1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene
2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui
3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile
4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene
5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca
6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto - práviti (-im)
A) imperf., perf.
1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso
2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no
3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice
4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'
B) práviti se (-i se) perf. impers.
1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo
2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad
3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni - pravzapráv adv. veramente, a dire il vero, in fondo, in effetti, in sostanza; insomma:
moški ste pravzaprav vsi enaki voi uomini siete in fondo tutti uguali
sprašujem se, kaj pravzaprav tukaj iščem mi domando cosa diavolo ci faccio qui - pred prep.
I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)
1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
pred zoro innanzi l'alba
2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole
II. (z orodnikom)
1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia
2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania
3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami
4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava
5. (izraža pričakovano) davanti a:
lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te
6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
ekst. pred očmi sottocchio
imeti pred očmi avere sottocchio
pred smrtjo in extremis
ure pred svitom ore antelucane - predŕzen (-zna -o) adj.
1. ardito, baldanzoso; temerario, audace, coraggioso, intrepido; osé:
predrzne besede parole audaci
predrzen kompliment complimento ardito
narediti (koga) predrznega, postati predrzen imbaldanzire
2. disinvolto, guappo, insolente, prepotente, spavaldo, strafottente, arrogante, impertinente, provocatorio; tracotante:
predrzen izraz aria bulla, spavalda
predrzno vedenje maniere guappe, comportamento arrogante
bil je tako predrzen, da mi je telefoniral ha avuto la faccia tosta di telefonarmi - prepír (-a) m baruffa, alterco, contrasto, diverbio, bisticcio, litigio, questione, rissa, zuffa; knjiž. bagarre, querelle; lite:
prepir nastane si viene a un alterco, a contesa, a contrasto; nasce, si accende una disputa
hrup, prepir in pretep chiasso, litigio e zuffa
pren. filozofski, strankarski prepiri dispute, querelle filosofiche, di partito
družinski prepiri questioni familiari
odpraviti, poravnati prepir appianare, comporre una lite, una controversia
vedno išče prepir è un tipo litigioso
PREGOVORI:
boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru molto mi piace poco e in pace; meglio mangiar carote in pace che molta pietanza in disunione - prepríčati (-am) | prepričeváti (-újem)
A) perf., imperf. convincere, persuadere, capacitare:
prepričati koga o potrebnosti česa convincere qcn. della necessità di qcs.
prepričevati z besedami, z dokazi convincere, cercare di convincere con le parole, con le prove
predstava me ni prepričala lo spettacolo non mi ha convinto
prepričevati koga s pestmi persuadere qcn. con i pugni
B) prepríčati se (-am se) | prepričeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. convincersi, persuadersi, assicurarsi, sincerarsi, capacitarsi:
na oči se je prepričal, da je to res si convinse di persona che era vero - pretrésati (-am) | pretrésti (-trésem) imperf., perf.
1. versare:
pretresti moko v vrečo versare la farina nel sacco
2. esaminare, vagliare, discutere:
pretresti dokaze esaminare le prove
3. commuovere, turbare; traumatizzare, colpire
4. sconvolgere, agitare, scuotere:
pred uporabo dobro pretresite agitare bene prima dell'uso
5. pren. scuotere; rompere; fendere:
grom pretresa dolino tuoni scuotono la valle
kriki pretresajo zrak grida fendono l'aria
mraz mi pretresa kosti ho un freddo cane - prezírati (-am) imperf. disprezzare, spregiare, schifare:
druščina, ki jo preziram una compagnia che mi fa schifo, che disprezzo - príča (-e) f
1. testimone, testimonio, teste:
zaslišati priče sentire i testimoni
obremenilna, razbremenilna priča teste a carico, a discarico
kriva priča spergiuro
2. ekst. testimone, teste:
poročna, oporočna priča testimone di nozze, testimone testamentario
govoriti s kom brez prič parlare con qcn. a quattr'occhi
rel. Jehovova priča testimone di Geova
biti priča nesreče essere testimone oculare di una disgrazia, di un incidente
bog mi je priča, da ne lažem giuro (davanti a Dio) di dire la verità
3. pri priči subito, seduta stante - prignúsiti (-ím)
A) perf. nauseare, disgustare, rendere nauseante
B) prignúsiti se (-ím se) perf. refl. disgustarsi, far nausea:
hrana se mi je tu prignusila il cibo di qui mi fa nausea - prihájati (-am) imperf. ➞ priti
1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
prihajati na obisk venire in visita
vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi
2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino
3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
jesen prihaja arriva l'autunno
zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali
4. giungere:
znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano
5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia
6. obl.
prihajati iz mode uscire di moda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. prihajati v formo venire in forma
prihajati do izraza risultare evidente
prihajati k pameti cominciare a ragionare
prihajati k sebi tornare in se
prihajati v poštev andar preso in considerazione
prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
prihajati do sape riprendere il fiato
prihajam do tega, da comincio a credere che
prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
prihajati na svet venire al mondo, alla luce
prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
prihajati v leta invecchiare
prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo - príjati (-am) imperf. piacere, giovare, far bene; confarsi; accomodare:
kopel mu bo prijala un bagno gli farà bene
pohvala vsakomur prija la lode piace a tutti
trti prija prisojna lega l'esposizione al sole giova alla vite, la vite ama l'esposizione al sole
morski zrak mi ne prija l'aria di mare non mi si confà - prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - priléči se (-léžem se) | prilégati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. fare bene, piacere:
zjutraj se mi prileže ležati la mattina mi piace crogiolarmi sotto le coperte
dobra kava se zmeraj prileže un buon caffè fa sempre bene
2. calzare, combaciare, connettere; stare, vestire bene; strojn. indentare:
čevlji se prilegajo le scarpe calzano benissimo
plašč se ti odlično prilega il cappotto ti sta, ti si attaglia perfettamente
zgornja in spodnja čeljust, zobna loka se prilegata le due mandibole, i due archi dentari combaciano
strojn. kolesje se prilega l'ingranaggio indenta
rdeča barva se ji prilega il rosso le sta bene, le si addice
obleka se ne prilega dobro vratu l'abito non accolla bene - pritakníti (-em)
A) perf.
1. portare; avvicinare:
pritakniti flavto k ustom portare il flauto alle labbra
2. aggiungere; dare, affibbiare:
pritakniti komu vzdevek dare un nomignolo a uno
3. pren. attribuire, ascrivere; imputare:
pritaknili so mu sumljivo preteklost gli imputarono un passato dubbio, equivoco
B) pritakníti se (-em se) perf. refl.
1. toccare:
ne smeš se ničesar pritakniti non toccare niente
2. ekst. toccare, prendere in mano:
študent se knjige ni pritaknil lo studente non ha nemmeno preso in mano il libro
ne pritakniti se pijače non bere (un goccio)
ne pritakniti se koga non toccare qcn., non picchiare qcn.
ne pritakniti se ženske non aver rapporti sessuali con una donna
ne pritakniti se dela starsene ozioso, con le mani in mano
3. venire (in mente):
pritaknila se mu je čudna misel ebbe uno strano pensiero
4. ekst. ammalarsi:
pritaknila se ga je bolezen si ammalò
5. pren. succedere, capitare:
to se mi še ni pritaknilo non mi era mai capitato prima
6. pren. associarsi, unirsi:
na cesti se mu je pritaknil neznanec per strada gli si accodò uno sconosciuto