Franja

Zadetki iskanja

  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
  • značáj (-a) m

    1. carattere, indole; genio; fisionomia; pren. pasta:
    dobrodušen, popustljiv, trden, blag značaj indole bonaria, permissiva, forte, mite
    težek, neprijeten značaj un brutto carattere
    biti po značaju dobrodušnež essere una pasta d'uomo
    nacionalni značaj il genio della nazione

    2. pren. (oseba kot nosilec določenih lastnosti) carattere:
    odkrit značaj carattere aperto
    ta človek je brez značaja è un uomo privo di carattere

    3. (značilnost) caratteristica, fisionomia:
    zaradi prezidav je grad zgubil svoj značaj coi lavori di ristrutturazione, il castello ha perduto la sua fisionomia
    agr. značaj vina caratteristiche del vino
    psih. asocialni značaj carattere asociale
  • značájen (-jna -o) adj.

    1. di carattere:
    značajen človek uomo di carattere

    2. (značajski) caratteriale:
    osebnostne in značajne posebnosti particolarità personali e caratteriali
  • zunánjost (-i) f

    1. aspetto, apparenza; esterno, esteriorità; presenza:
    obložiti zunanjost stavbe z marmorjem rivestire di marmo l'esterno dell'edificio
    človek lepe zunanjosti uomo di bella presenza, di bell'apparenza
    prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju un accento troppo marcato sull'esteriorità della liturgia

    2. (stvar, ravnanje, ki kaže družbeno veljavo) simbolo di status:
    oklepa se strasti izvenserijskih avtomobilov in drugih zunanjosti ha la passione delle fuoriserie e di altri simboli di status del genere
    biol. zunanjost in drža abito, habitus
  • zvér (-í) f

    1. fiera, belva, bestia feroce:
    zver rjove la belva ruggisce
    krvoločna zver belva sanguinaria
    zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
    tuliti kot zver urlare come una belva
    počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
    slabši kot zver peggio di una belva

    2. pren. brutta bestia; calamità:
    revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia

    3. pren. (okruten človek) belva:
    nacistične zveri le belve naziste
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
    zver v človeški podobi belva in sembianze umane
  • žába (-e) f

    1. zool. rana (Rana);
    žabe kvakajo, regljajo le rane gracidano
    žabe in krastače le rane e i rospi
    gastr. jesti žabe mangiare cosce di ranocchia
    piti kot žaba bere come una spugna
    zool. barska žaba rana arvale (Rana arvalis)
    zool. zelena žaba rana verde, ranocchio (Rana esculenta)
    zool. žabe anuri (sing. -o) (Anura)

    2.
    človek žaba uomo rana

    3. pejor. ranocchio

    4. hipok. ranocchio

    5. obl. (otroško enodelno oblačilo) pagliaccetto; pog. (ženske hlačne nogavice) collant
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    plavati žabo nuotare a rana
    teh. urejati pločnik z žabo sistemare il marciapiede con la mazzeranga
    pren. gledati koga kot žaba jajce guardare, fissare qcn. con occhi stralunati
    napihovati se kot žaba darsi arie, essere un pallone gonfiato
    biti komu mar kakor žabi za lešnik non importargliene un fico secco
  • žábji (-a -e) adj. di, della rana; ranocchiesco:
    žabja mlaka ranocchiaia
    žabji krak coscia di rana
    imeti žabja usta avere la bocca molto grande
    človek z žabjimi očmi individuo dagli occhi sporgenti
    poslati koga po žabjo dlako, žabjo volno voler raddrizzare le gambe ai cani
    ocenjevati stvari z žabje perspektive considerare, valutare le cose da sottinsù
    presti žabjo volno fare cose senza senso
    agr. žabja usta fessurazione (del formaggio)
    bot. žabji las callitriche (Callitriche)
    bot. žabji šejek morso di rana (Hydrocaris morsus ranae)
    zool. žabji mrest uova di rana
    med. žabji trebuh addome batraciano
  • želján (žêljna -o) adj.

    1. desideroso, voglioso; assetato, avido:
    časti in slave željan človek uomo, individuo avido di onori e di gloria
    željan počitka desideroso di quiete

    2. (poln želja) smanioso, avido:
    željno pričakovanje attesa smaniosa
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • živál (-i) f

    1. animale; bestia:
    krotka, škodljiva, velika žival animale docile, dannoso, grosso
    gojiti, udomačiti živali allevare, addomesticare le bestie
    divje, domače živali animali selvatici, domestici
    klavna, molzna, plemenska, vprežna žival animale da macello, da latte, di razza, da tiro
    mesojeda, rastlinojeda žival animale carnivoro, erbivoro
    sveta žival animale sacro
    daritvena žival animale sacrificale
    rel. nečista žival animale impuro
    dvospolna, enospolna žival animale bisessuale, unisessuale
    nižje živali invertebrati
    med. poskusna žival cavia, animale da laboratorio
    hladnokrvna, toplokrvna žival animale a sangue freddo, a sangue caldo
    lihoprsta žival perissodattilo
    (več) živali, domače živali bestie, bestiame

    2. (bitje, ki ne misli; bitje, ki se ravna po nagonih) bestia:
    ravnati s kom kot z živaljo trattare uno come una bestia
    človek je včasih žival l'uomo è talvolta una bestia

    3. pren. (surov, hudoben moški) bestia; bruto:
    ta žival je ponesrečenca pustila kar na cesti questa bestia ha lasciato il malcapitato per strada

    4. tipo; pezzo:
    on je pomembna žival è un pezzo grosso, un pezzo da novanta
  • živéti (-ím) imperf.

    1. vivere; essere:
    prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
    (v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
    človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
    kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
    živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
    živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
    živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

    2. vivere, fare una vita, stare:
    asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
    živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
    živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
    živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
    kako živiš? come stai?
    bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
    živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

    3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
    kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

    4. convivere:
    leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
    živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

    5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
    živeti z naravo vivere con la natura
    živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

    6. živeti od vivere di:
    živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
    živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

    7. tr. (vzdrževati) mantenere:
    živeti družino mantenere la famiglia

    8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
    rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

    9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
    naj živi svoboda viva la libertà!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
    živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
    živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
    bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
    živeti iz rok v usta vivere alla giornata
    živeti kot kralj vivere, stare come un papa
    živeti na veliki nogi vivere da gran signore
    živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
Število zadetkov: 191