Franja

Zadetki iskanja

  • znánje (-a) n

    1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
    sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
    vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
    meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
    razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
    znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera

    2. star. (veščina, spretnost) abilità:
    telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
    sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
    pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
    šol. formalistično znanje nozionismo
    uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
    PREGOVORI:
    v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere
  • aktíven (-vna -o) adj.

    1. (dejaven, delujoč) attivo; funzionante:
    aktivno življenje vita attiva
    aktivno znanje jezika conoscenza attiva di una lingua

    2. (delaven, prizadeven) attivo:
    biti aktiven na vseh področjih essere attivo in tutti i campi
    aktiven član (stranke) militante

    3. (ki je v rednem delovnem razmerju) in attività, in servizio attivo; effettivo:
    aktivni oficir ufficiale in servizio attivo, ufficiale effettivo

    4. kem. attivo:
    aktivna snov sostanza attiva

    5. ekon. attivo:
    aktivna bilanca bilancio attivo

    6. geogr. attivo:
    aktivni ognjenik vulcano attivo
  • asimilírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (sprejeti kaj tujega) assimilare

    2. ped. assimilare:
    asimilirati znanje assimilare conoscenze

    3. biol. (prilikovati) assimilare

    B) asimilírati se (-am se) perf., imperf. refl. assimilarsi
  • čŕpati (-am) imperf. ➞ izčrpati

    1. attingere; estrarre; pompare:
    črpati nafto estrarre il petrolio
    črpati vodo attingere l'acqua

    2. knjiž. (dobivati iz česa) attingere, ricavare, trarre:
    črpati znanje iz knjig attingere il sapere dai libri

    3. (slabiti) svigorire, logorare
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • elementáren (-rna -o) adj.

    1. (temeljen, osnoven) elementare, essenziale:
    elementarno znanje nozioni, conoscenze elementari

    2. (errore) madornale

    3. (prvinski) elementare:
    elementaren vzbruh strasti sfogo di istinti elementari

    4. kem. elementare:
    elementarne snovi sostanze elementari

    5. (ki se tiče naravnih sil) elementare:
    elementarna nesreča catastrofe
    elementarne sile forze elementari
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiz. elementarni delec particella elementare
    fiz. elementarni naboj carica elementare
    šol. elementarni pouk insegnamento elementare
    min. elementarna celica individuo cristallino
  • enciklopédičen (-čna -o) adj. enciclopedico, di enciclopedia:
    enciklopedični slovar dizionario enciclopedico
    enciklopedično znanje conoscenze enciclopediche
  • fundamentálen (-lna -o) adj. pren. (osnoven, temeljen) fondamentale:
    fundamentalno znanje nozioni, conoscenze fondamentali
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • kómaj

    A) adv. (izraža težavno uresničitev dejanja) appena, a malapena:
    hodi hitro, da ga komaj dohajamo cammina così veloce che appena gli teniamo dietro
    komaj čakam, da pride non vedo l'ora che venga

    2. (izraža omejevanje na določeno mero) appena:
    star je komaj petnajst let ha appena quindici anni

    3. (izraža majhno mero, stopnjo) appena:
    komaj zadostno znanje conoscenze appena sufficienti

    4. (izraža negotovost) difficilmente, a malapena:
    ta mu bo komaj všeč difficilmente gli piacerà

    5. (izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena, or ora:
    kam spet odhajaš, saj si komaj prišel ma dove vai? sei appena arrivato

    B) konj. (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
    komaj se je oženil, pa se že ločuje si è appena sposato che già sta divorziando
  • liják (-a) m

    1. imbuto; cratere; arheol. infundibulo; iron.
    ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom vorresti imparare senza dover faticare, senza olio di gomiti
    granate so izkopale globoke lijake le bombe avevano scavato profondi crateri

    2. lavandino;
    kuhinjski lijak acquaio
    lijak dobro požira, je zamašen l'acquaio inghiotte bene, è intasato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lesen lijak (za vino) pevera, imbottavino
    agr. lijak za seno botola di rifornimento (del fieno)
    meteor. lijak tornada tromba del tornado
    teh. polnilni lijak tramoggia
  • napaberkován (-a -o) adj. spigolato; raccontato; raccolto; pejor. raccogliticcio:
    napaberkovano znanje conoscenze raccogliticce
  • nepoglobljèn (-êna -o) adj. pren. non approfondito, superficiale:
    nepoglobljeno znanje nozionismo
  • obséžen (-žna -o) adj.

    1. esteso, vasto, ampio:
    obsežen gozd un bosco vasto, esteso

    2. ekst. ampio, voluminoso; med. massivo; pren. ponderoso:
    obsežna razprava un voluminoso trattato
    obsežno znanje vaste conoscenze
  • osnóven (-vna -o) adj.

    1. fondamentale, elementare, basilare; base:
    osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
    osnovna načela principi fondamentali, basilari
    osnovna plača salario base

    2. principale, primo:
    osnovna dolžnost il primo dovere
    osnovna naloga il compito principale

    3. elementare:
    osnovna šola scuola elementare

    4. di base, essenziale

    5. teh. di fondo:
    osnovna barva tinta di fondo
    min. osnovna celica cellula base
    šport. osnovna črta linea di fondo
    lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
    ekon. osnovna glavnica capitale sociale
    pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
    osnovna konstanta costante universale
    osnovna plača salario base
    mat. osnovna ploskev, stranica base
    fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
    lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
    ekon. osnovna sredstva beni fissi
    um. osnovna barva mestica
    jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
    teh. osnovne enote unità fondamentali
    tekst. osnovne niti fili dell'ordito
    ekst. osnovna pravila decalogo
    mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
    fiz. osnovni delec particella elementare
    fiz. osnovni naboj carica elementare
    lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
    osnovni podatki estremi
    muz. osnovni ton tonica
    tekst. osnovni valj subbio di ordito
    pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
    pren. osnovno znanje alfabeto
  • osvájati (-am) | osvojíti (-ím) imperf., perf.

    1. conquistare, occupare; espugnare:
    osvojiti trdnjavo espugnare una fortezza
    ponovno osvojiti riconquistare

    2. pren. conquistare:
    osvojiti najvišje vrhove conquistare le cime più alte
    osvojiti tuja tržišča conquistare i mercati esteri

    3. pren. conquistare, sedurre:
    nasmeh, ki osvaja un sorriso seducente

    4. (dobiti, dobivati) conquistare, vincere, aggiudicarsi:
    osvojiti medaljo conquistare una medaglia

    5. (naučiti se) conquistare, acquisire:
    osvojiti znanje acquisire conoscenze

    6. (sprejeti, sprejmati) approvare, accogliere:
    osvojiti predlog accogliere una proposta
  • pasíven (-vna -o) adj.

    1. (nedejaven, nedelaven) passivo; inerte, indifferente:
    pasivni odpor resistenza passiva
    pasivno znanje tujega jezika conoscenza passiva di una lingua straniera
    ekon. pasivna bilanca bilancio passivo
    anat. pasivna gibala ossa
    med. pasivna imunizacija immunizzazione passiva
    jur. pasivna legitimacija legittimazione passiva
    pasivna volilna pravica diritto di voto passivo
    ekon. pasivne obresti interessi passivi
    ekon. pasivni konto conto passivo
    pasivno gospodarsko področje zona economicamente passiva

    2. lingv. (trpen) passivo
  • pomanjkljív (-a -o) adj. carente, deficitario, difettoso, lacunoso, insufficiente, mancante, manchevole, scarso:
    pomanjkljiva prehrana alimentazione difettosa
    pomanjkljivo znanje conoscenze lacunose
    med. pomanjkljivo delovanje srca, dihal insufficienza cardiaca, respiratoria
    pomanjkljivi dokazi prove insufficienti, carenti
  • posredováti (-újem) imperf., perf.

    1. frapporsi, intromettersi; intervenire; mediare:
    nerad je posredoval med njima si decise controvoglia di intervenire
    posredovati pri sklepanju posla mediare nella conclusione di un affare

    2. posredovati za intervenire, intercedere a favore di, per, raccomandare qcn.

    3. (posegati, ukrepati) intervenire:
    ob nesreči so takoj posredovale reševalne ekipe nel sinistro sono intervenute sollecitamente, prontamente le squadre di salvataggio

    4. presentare, riferire, trasmettere, eseguire:
    posredovati svoje izkušnje, znanje trasmettere le proprie esperienze, le proprie conoscenze
    posredovati stališče sodelavcev presentare il punto di vista dei collaboratori
    posredovati skladbo eseguire un brano musicale

    5. (omogočiti, dajati, priskrbeti) offrire, dare; assicurare:
    agencija posreduje tudi zasebne sobe l'agenzia assicura inoltre l'affitto di camere
  • práktičen (-čna -o) adj.

    1. pratico:
    praktično in teoretično znanje conoscenze pratiche e teoriche
    praktične vaje esercizi pratici

    2. pratico, funzionale:
    praktično pohištvo mobili funzionali

    3. (iznajdljiv, spreten) ingegnoso, abile

    4. filoz.
    praktični um ragione pratica