-
vrníti (se) (-em (se)) perf. (refl.) glej vračati | vrniti
-
báza (-e) f
1. (osnova, podlaga) base:
na bazi in base a, sulla base di
2. voj. base:
letalska, pomorska, vojaška baza base aerea, navale, militare
baza za raketne izstrelke, vesoljska baza base missilistica, spaziale
vrniti se v bazo rientrare alla base
3. anat. base (di un organo); um.
baza stebra base d'una colonna
artikulacijska baza base d'articolazione
polit. volivna baza base elettorale
vet. krmna baza foraggi
4. kem. base, alcali
5. polit. base:
preveriti voljo baze consultare la base
-
dólžen | dolžán (-žna -o) adj.
1. (neporavnan, neplačan) dovuto, debito (tudi ekst.):
vrniti dolžno vsoto restituire la somma dovuta
2. (ki ima dolg) indebitato, debitore:
dolžen biti kaj essere debitore di
biti na vse strani dolžen essere indebitato dappertutto
koliko sem dolžen? quanto devo?
3. (obvezen, predpisan) dovuto, obbligatorio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. dolžni (nujni)
delež legittima
jur. dolžno pismo (zadolžnica) lettera di credito
-
domovína (-e) f patria (tudi ekst.):
zapustiti domovino lasciare la patria
vrniti se v domovino tornare in patria, rimpatriare
umreti za domovino morire per la patria
domovina te kliče la patria ti chiama (alle armi)
Anglija, domovina nogometa l'Inghilterra, patria del calcio
pren. pog. to naredim, pa bo domovina rešena faccio così e la cosa è fatta, e il problema è risolto
-
drág (-a -o)
A) adj.
1. caro, costoso; prezioso:
draga stanovanja alloggi cari
drage knjige libri cari, costosi
dragi kamen pietra preziosa
metal. drage kovine metalli preziosi
drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa
2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
drag človek una cara persona
pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
(v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori
3. (dragocen) prezioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
ustreči drage volje accontentare volentieri
pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi
B) drági (-a -o) m, f, n
spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia
-
kredít (-a) m ekon. credito; (trgovinski) fido; (dolgoročni) mutuo:
blokirati kredit bloccare un credito
dobiti kredit ricevere un credito
črpati kredit attingere a un credito
jemati, najeti kredit prendere un credito
odobriti kredit concedere un credito
odplačati, vrniti kredit restituire, estinguere un credito
trg. kupovati, prodajati na kredit comprare, vendere a credito
omejitev, krčenje kreditov stretta creditizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bančni kredit credito bancario
blagovni kredit credito commerciale
denarni kredit credito monetario
dolgo-, srednje-, kratkoročni kredit credito a lungo, medio, breve termine
investicijski kredit credito di investimento, per investimenti
izvozni kredit credito d'esportazione
namenski kredit credito a destinazione vincolata
obrestni kredit credito con pagamento degli interessi
obročni kredit credito rateale
potrošniški kredit credito per acquisto di beni di consumo
premostitveni kredit credito temporaneo (di emergenza)
proračunski kredit credito a fondo perduto
imeti kredit pri ljudeh godere di molto credito
živeti na kredit essere perpetuamente indebitati
biti ob ves kredit perdere ogni credito
-
lôvor (-ja) m
1. bot. alloro (Laurus nobilis); foglia d'alloro; corona d'alloro:
pesnikov kip z lovorjem na glavi statua del poeta con sul capo una corona d'alloro
2. pren. alloro, trionfo, gloria:
vrniti se ovenčan z lovorjem tornare in trionfo
-
mandát (-a) m
1. jur. (naročilo) mandato
2. (pooblastilo za opravljanje določene funkcije) mandato:
sprejeti, vrniti mandat za sestavo vlade accettare, restituire il mandato per la formazione del governo
3. hist. mandato
-
míl (-a -o)
A) adj.
1. dolce, leggiadro, amabile, caro, soave:
mile oči occhi dolci
mil obraz volto dolce
mili spomini na mladost cari ricordi della giovinezza
milo petje ptic il dolce canto degli uccelli
2. caro, amorevole; mite:
mila kazen pena mite
3. mite, lieve, clemente:
milo podnebje clima mite
mila oblika epidemije forma lieve di epidemia
4. gentile, tenero; suppichevole
5. caro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pusti ga vendar, za boga milega lascialo stare, per l'amor del cielo
pod milim bogom, za nobeno rabo nisi non sei buono proprio a nulla
pren. ubrati milejše strune toccare una corda più sensibile
prigovarjati komu na (vse) mile viže cercar di persuadere uno ad ogni costo
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a sazietà
spati pod milim nebom dormire all'aperto, allo stellato
sreča mu je bila mila la fortuna gli è stata propizia
B) míli (-a -o) m, f, n
njen mili je odšel l'amico del cuore se ne è partito
mila moja mia cara, amor mio
pren. vrniti komu milo za drago rendere a uno pan per focaccia
-
napól adv. (a) metà; mezzo; semi-:
napol prazen semivuoto
govoriti napol za šalo, napol zares parlare metà per scherzo, metà sul serio
vrniti se napol živ ritornare semivivo, mezzo morto
narediti kaj napol fare le cose a metà
biti napol mrtev od strahu essere mezzo morto di paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napol barbarski semibarbaro
napol divji semiselvaggio
napol gnil (sadež) mezzo
napol nag seminudo
napol oblečen semivestito
napol plešast spellacchiato
napol pokrit semicoperto
napol resen semiserio
napol suh seccaticcio
napol svetel semilucido
napol ugasel semispento
napol zaprt semichiuso
napol zrel semiacerbo
-
obísk (-a) m
1. visita:
iti, priti na obisk recarsi, andare, venire in visita
napraviti vljudnostni obisk fare una visita di cortesia
imamo obiske abbiamo ospiti (in casa)
državni obisk visita di stato
poslovilni obisk visita di commiato
uradni, neuradni obisk visita ufficiale, ufficiosa
vrniti obisk restituire la visita
2. šol. (obisk predavanj) frequenza
3. (zdravniški)
obisk visita (medica)
4. gled. (število obiskovalcev) spettatori, pubblico pagante
5. bibl. visitazione
-
obrésti (-i) f pl. ekon. interesse, interessi:
izplačati, obračunati obresti liquidare, calcolare gli interessi
nizke, visoke, oderuške obresti interesse basso, alto, usurario
pren. vrniti komu z obrestmi ripagare qcn. ad usura di qcs.
kapitalizirati obresti capitalizzare gli interessi
aktivne, pasivne obresti interessi attivi, passivi
eskontne, interkalarne obresti interessi di sconto, intercalari
obrestne obresti interesse composto
tekoče obresti interessi legali
zakasnele obresti interesse di mora
-
ognjílo (-a) n (kresalo) acciarino, battifuoco:
pren. star. vrniti šilo za ognjilo rendere pan per focaccia
-
ovênčan (-a -o) adj. inghirlandato, incoronato:
vrniti se ovenčan z lovorom tornare da vincitore
ovenčan z diademom diademato
-
pàč adv.
1. poi, sì, probabilmente, proprio:
najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
pač res je è proprio vero
2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero
3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
tako je pač življenje così è la vita
4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi
5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro
-
poljúb (-a) m bacio:
dati, vrniti poljub dare un bacio, restituire il bacio
zasuti s poljubi coprire di baci
nežen poljub un bacio tenero
judežev poljub il bacio di Giuda
očetovski poljub bacio paterno
spravni poljub bacio della pace
poljub na roko baciamano
hist. biti obsojen na poljub železne device essere condannato al bacio della Vergine di Norimberga
-
prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca
-
préj
A) adv.
1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi
2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper
3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà
4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
B) préj ko konj.
1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno
2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga
-
próti
A) adv. contro:
biti proti essere contro, essere contrario
govoriti proti parlare contro
B) prep.
1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce
2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
gladiti proti dlaki lisciare contro pelo
3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
priti proti večeru venire verso sera
4. (za izražanje odpora) contro:
bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto
5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici
6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole
7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane
8. (za izražanje sorazmerja) a:
domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento
9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi
10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
iti proti koncu stare per finire
iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
med. preparat proti krčem antispastico
farm. preparat proti glistam antielmintico
farm. preparat proti kašlju tossifugo
farm. preparat proti vročini antipiretico
naprava proti kraji antifurto
navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
proti nezgodam antinfortunistico
agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
farm. sredstvo proti revmi antireumatico
sredstvo proti rjavenju antiruggine
farm. preparat proti steklini antirabbico
proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
-
stàr (stára -o)
A) adj.
1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età
2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio
3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato
4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria
5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi
6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia
7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo
8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose
9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura
B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima