vrát (-ú) m
1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
na vrat na nos a rotta di collo
2. (ožji del predmeta) collo; gola:
vrat steklenice il collo della bottiglia
vrat vaze la gola di un vaso
bot. vrat plodnice stilo
anat. maternični vrat collo dell'utero
vrat stegnenice collo del femore
bot. koreninski vrat colletto della radice
vrat pestiča stilo
vrat zoba colletto del dente
muz. vrat (pri violini) manico
vrat note il gambo, gambetta della nota
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente
Zadetki iskanja
- bezgávčen (-čna -o) adj. anat., med. ghiandolare;
bezgavčna jetika tubercolosi linfatica
bezgavčni vrat linfatismo - bíčji (-a -e) adj.
1. (bikovski) taurino:
bičji vrat collo taurino
2. (bikov) di toro - bíkovski (-a -o) adj. taurino:
bikovski vrat collo taurino
bikovsko zdravje salute di ferro - dogrêbsti (-grêbem) perf. giungere raschiando, a furia di raschiare, grattando, a furia di grattare:
z rokami sta grebla sneg in se končno dogrebla do vrat a furia di raschiare con le mani raggiunsero la porta - dotípati (-am)
A) perf. trovare tastoni
B) dotípati se (-am se) perf. refl.
1. giungere tastoni; raggiungere tastoni:
v temi se je dotipal do vrat nel buio reggiunse tastoni la porta
2. ekst. scoprire, giungere a conoscenza:
dotipati se do resnice scoprire la verità - dotipávati se (-am se) imperf. refl. raggiungere tastoni:
dotipavati se do vrat raggiungere tastoni la porta - dvóje numer. inv.
a) dva (pri množinskih samostalnikih) due:
dvoje vrat due porte
b) (pri drugih samostalnikih)
dvoje prijateljev due amici
c) (skupina dveh različnih enot)
veslati v dvoje remare in due
življenje v dvoje la vita di, in coppia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti si na dvoje essere in lite
alp. naveza na dvoje cordata di due alpinisti - grabíti | grábiti (-im) imperf. ➞ zgrabiti
1. rastrellare
2. pren. arraffare; afferrare
3. pren. impadronirsi, appropriarsi
4. (močno prijeti, prijemati) afferrare, prendere, raccogliere:
grabiti koga za roko, za vrat afferrare uno per il braccio, per il collo
grabiti z rokami po zraku annaspare
5. pren. (polaščati se, prevzemati) prendere, pervadere:
grabil ga je bes lo prese una forte rabbia
6. pog. (imeti močno bolečino) sentire, provare:
v roko ga je grabil krč sentiva un crampo al braccio
7. pren. (premikati se z dolgimi koraki) camminare di buona lena, fare lunghi passi - izpíti (-píjem) perf. ➞ piti
1. bere:
izpiti na zdravje bere alla salute
izpiti kozarec na dušek, v dušku vuotare il bicchiere d'un fiato
2. bere, succhiare:
ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri la bestia morde il collo della preda e le succhia tutto il sangue
3. knjiž. pren. (posušiti, izčrpati) asciugare; estenuare, spossare, esaurire:
suša je izpila studenec la siccità aveva asciugato la fonte
bolezen ga je izpila è spossato dalla malattia - iztégniti (-em) | iztegováti (-újem)
A) perf., imperf. estendere, stendere, allungare:
iztegniti roko stendere la mano
izstegniti vrat allungare il collo
iztegniti jezik dire, spifferare
iztegovati jezike malignare, sparlare
pren. iztegniti pete tirare le cuoia
evf. iztegovati prste rubare, sgraffignare
iztegniti vse štiri od sebe stravaccarsi
evf. iztegovati roko mendicare
pren. iztegovati vrat curiosare, osservare con curiosità
B) iztégniti se (-em se) /iztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. stendersi, sdraiarsi - korenínski (-a -o) adj. anat., bot. di, della radice, radicale; anat. bulbare; bot. radicolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. koreninska čepica caliptra
bot. koreninska povrhnjica periodonto
bot. koreninski gomolj tubero
bot. koreninski laski peli radicali
koreninski tlak pressione radicale
bot. koreninski vrat colletto (della radice)
med. koreninsko dvigalo leva dentaria, pellicano - máternica (-e) f anat. utero; ventre; evf. seno:
ustje, vrat maternice bocca, orifizio dell'utero, collo dell'utero - mlínski (-a -o) adj. di, del, da mulino; molitorio:
mlinski delavec molazzatore
mlinski kamen macina
mlinska industrija industria molitoria
mlinski jez bottaccio, gora
mlinsko kolo ruota del mulino, volanda
bibl. bolje bi mu bilo, da si je obesil mlinski kamen za vrat avrebbe fatto meglio ad appendersi una macina (da mulino) al collo - na prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.
2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta
3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora
4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia
5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro
6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi
7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno
8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo
9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento
10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio
11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami
2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania
3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto
4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni
5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a2) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia - naskakovánje (-a) n assalto; ekst. tentativo:
naskakovanje rekorda tentativo di record
šport. naskakovanje nasprotnikovih vrat tambureggiamento - nós (-a) m
1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso
2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso
3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso - nòž (nôža) m
1. coltello:
konica, rezilo, ročaj noža punta, lama, manico del coltello
oster nož un coltello tagliente
kot nož ostra misel un pensiero tagliente come una lama
cepilni, klavski nož coltello da innesto, da macello
kuhinjski, lovski, mesarski nož coltelllo da cucina, da caccia, da macellaio
nož za odiranje scorticatoio, scortichino
žepni nož temperino
nož na vzmet coltello a serramanico
nož za kruh coltello del pane
nož za papir tagliacarte
vojaški nož baionetta
dvorezni nož lama a due tagli
boj na nož scontro all'arma bianca
voj. nož na puško! baionett'arm!
lupiti, rezati, strgati z nožem sbucciare, tagliare, raschiare col coltello
zabosti z nožem pugnalare, trafiggere col coltello
nabrusiti nož affilare il coltello
2. teh. lama:
strugarski nož lama da tornio
nož za trančiranje trinciante
les. furnirski nož sfogliatrice
kirurški nož bisturi
fot. obrezovalni nož taglierina
3. (ribežen, za zelje, repo) grattugia (per cavoli, rape)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nastaviti komu nož na grlo, na vrat mettere qcn. alle strette
gnati vse na nož essere un litigone
iti na nož venire ai ferri corti
iti pod nož farsi operare
megla, da bi jo z nožem rezal una nebbia fittissima
biti nož v hrbet essere una coltellata alla schiena
dvorezen nož lama a doppio taglio - obésiti (-im) | obéšati (-am)
A) perf., imperf.
1. appendere; affiggere; sciorinare:
obesiti sliko appendere il quadro
zopet obesiti riappendere
obesiti perilo sciorinare la biancheria
obesiti plakat affiggere un manifesto
2. impiccare
3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)
4. pren. rifilare (menzogne)
5. nareč. (povesiti) chinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
obesiti na vrat accollare (un onere) a
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
obesiti slušalko riappendere, riattaccare
pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
trg. obešati listek s ceno prezzare
obešati na veliki zvon sbandierare; propalare
B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi
2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
obesiti se na innamorarsi di, sposare uno
3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
PREGOVORI:
zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco - od prep.
1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano
2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992
3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi
4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci
5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile
6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti
7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro
8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella
9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri
10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza
11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio
12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente