Franja

Zadetki iskanja

  • vrát (-ú) m

    1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
    koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
    kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
    pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
    nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
    pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
    pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
    na vrat na nos a rotta di collo

    2. (ožji del predmeta) collo; gola:
    vrat steklenice il collo della bottiglia
    vrat vaze la gola di un vaso
    bot. vrat plodnice stilo
    anat. maternični vrat collo dell'utero
    vrat stegnenice collo del femore
    bot. koreninski vrat colletto della radice
    vrat pestiča stilo
    vrat zoba colletto del dente
    muz. vrat (pri violini) manico
    vrat note il gambo, gambetta della nota
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
    pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
    obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
    skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
    strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
    imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
    odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente
  • bezgávčen (-čna -o) adj. anat., med. ghiandolare;
    bezgavčna jetika tubercolosi linfatica
    bezgavčni vrat linfatismo
  • bíčji (-a -e) adj.

    1. (bikovski) taurino:
    bičji vrat collo taurino

    2. (bikov) di toro
  • bíkovski (-a -o) adj. taurino:
    bikovski vrat collo taurino
    bikovsko zdravje salute di ferro
  • dogrêbsti (-grêbem) perf. giungere raschiando, a furia di raschiare, grattando, a furia di grattare:
    z rokami sta grebla sneg in se končno dogrebla do vrat a furia di raschiare con le mani raggiunsero la porta
  • dotípati (-am)

    A) perf. trovare tastoni

    B) dotípati se (-am se) perf. refl.

    1. giungere tastoni; raggiungere tastoni:
    v temi se je dotipal do vrat nel buio reggiunse tastoni la porta

    2. ekst. scoprire, giungere a conoscenza:
    dotipati se do resnice scoprire la verità
  • dotipávati se (-am se) imperf. refl. raggiungere tastoni:
    dotipavati se do vrat raggiungere tastoni la porta
  • dvóje numer. inv.
    a) dva (pri množinskih samostalnikih) due:
    dvoje vrat due porte
    b) (pri drugih samostalnikih)
    dvoje prijateljev due amici
    c) (skupina dveh različnih enot)
    veslati v dvoje remare in due
    življenje v dvoje la vita di, in coppia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti si na dvoje essere in lite
    alp. naveza na dvoje cordata di due alpinisti
  • grabíti | grábiti (-im) imperf. ➞ zgrabiti

    1. rastrellare

    2. pren. arraffare; afferrare

    3. pren. impadronirsi, appropriarsi

    4. (močno prijeti, prijemati) afferrare, prendere, raccogliere:
    grabiti koga za roko, za vrat afferrare uno per il braccio, per il collo
    grabiti z rokami po zraku annaspare

    5. pren. (polaščati se, prevzemati) prendere, pervadere:
    grabil ga je bes lo prese una forte rabbia

    6. pog. (imeti močno bolečino) sentire, provare:
    v roko ga je grabil krč sentiva un crampo al braccio

    7. pren. (premikati se z dolgimi koraki) camminare di buona lena, fare lunghi passi
  • izpíti (-píjem) perf. ➞ piti

    1. bere:
    izpiti na zdravje bere alla salute
    izpiti kozarec na dušek, v dušku vuotare il bicchiere d'un fiato

    2. bere, succhiare:
    ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri la bestia morde il collo della preda e le succhia tutto il sangue

    3. knjiž. pren. (posušiti, izčrpati) asciugare; estenuare, spossare, esaurire:
    suša je izpila studenec la siccità aveva asciugato la fonte
    bolezen ga je izpila è spossato dalla malattia
  • iztégniti (-em) | iztegováti (-újem)

    A) perf., imperf. estendere, stendere, allungare:
    iztegniti roko stendere la mano
    izstegniti vrat allungare il collo
    iztegniti jezik dire, spifferare
    iztegovati jezike malignare, sparlare
    pren. iztegniti pete tirare le cuoia
    evf. iztegovati prste rubare, sgraffignare
    iztegniti vse štiri od sebe stravaccarsi
    evf. iztegovati roko mendicare
    pren. iztegovati vrat curiosare, osservare con curiosità

    B) iztégniti se (-em se) /iztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. stendersi, sdraiarsi
  • korenínski (-a -o) adj. anat., bot. di, della radice, radicale; anat. bulbare; bot. radicolare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. koreninska čepica caliptra
    bot. koreninska povrhnjica periodonto
    bot. koreninski gomolj tubero
    bot. koreninski laski peli radicali
    koreninski tlak pressione radicale
    bot. koreninski vrat colletto (della radice)
    med. koreninsko dvigalo leva dentaria, pellicano
  • máternica (-e) f anat. utero; ventre; evf. seno:
    ustje, vrat maternice bocca, orifizio dell'utero, collo dell'utero
  • mlínski (-a -o) adj. di, del, da mulino; molitorio:
    mlinski delavec molazzatore
    mlinski kamen macina
    mlinska industrija industria molitoria
    mlinski jez bottaccio, gora
    mlinsko kolo ruota del mulino, volanda
    bibl. bolje bi mu bilo, da si je obesil mlinski kamen za vrat avrebbe fatto meglio ad appendersi una macina (da mulino) al collo
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • naskakovánje (-a) n assalto; ekst. tentativo:
    naskakovanje rekorda tentativo di record
    šport. naskakovanje nasprotnikovih vrat tambureggiamento
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • nòž (nôža) m

    1. coltello:
    konica, rezilo, ročaj noža punta, lama, manico del coltello
    oster nož un coltello tagliente
    kot nož ostra misel un pensiero tagliente come una lama
    cepilni, klavski nož coltello da innesto, da macello
    kuhinjski, lovski, mesarski nož coltelllo da cucina, da caccia, da macellaio
    nož za odiranje scorticatoio, scortichino
    žepni nož temperino
    nož na vzmet coltello a serramanico
    nož za kruh coltello del pane
    nož za papir tagliacarte
    vojaški nož baionetta
    dvorezni nož lama a due tagli
    boj na nož scontro all'arma bianca
    voj. nož na puško! baionett'arm!
    lupiti, rezati, strgati z nožem sbucciare, tagliare, raschiare col coltello
    zabosti z nožem pugnalare, trafiggere col coltello
    nabrusiti nož affilare il coltello

    2. teh. lama:
    strugarski nož lama da tornio
    nož za trančiranje trinciante
    les. furnirski nož sfogliatrice
    kirurški nož bisturi
    fot. obrezovalni nož taglierina

    3. (ribežen, za zelje, repo) grattugia (per cavoli, rape)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nastaviti komu nož na grlo, na vrat mettere qcn. alle strette
    gnati vse na nož essere un litigone
    iti na nož venire ai ferri corti
    iti pod nož farsi operare
    megla, da bi jo z nožem rezal una nebbia fittissima
    biti nož v hrbet essere una coltellata alla schiena
    dvorezen nož lama a doppio taglio
  • obésiti (-im) | obéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. appendere; affiggere; sciorinare:
    obesiti sliko appendere il quadro
    zopet obesiti riappendere
    obesiti perilo sciorinare la biancheria
    obesiti plakat affiggere un manifesto

    2. impiccare

    3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)

    4. pren. rifilare (menzogne)

    5. nareč. (povesiti) chinare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
    obesiti na vrat accollare (un onere) a
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
    obesiti slušalko riappendere, riattaccare
    pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
    obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
    trg. obešati listek s ceno prezzare
    obešati na veliki zvon sbandierare; propalare

    B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi

    2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
    obesiti se na innamorarsi di, sposare uno

    3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
    obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
    obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
    obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
    PREGOVORI:
    zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente