túdi
A)  adv.
1.  anche, pure:
 ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
 smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no
2.  anche, financo, persino:
 mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
 po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci
3.  (za podkrepitev trditve) proprio:
 ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto
B)  konj.
1.  ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
 ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare
2.  tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
 če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)
 Zadetki iskanja
-  àmpak
 A) adv. pog. però; quanto:
 ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
 iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!
 B) konj.
 1. bensì, ma:
 prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me
 2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
 ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò
 3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
 lep je, ampak drag è bello, ma caro
 4. (na začetku stavka) ma:
 ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro
-  b [bé] (beja) m (lettera) bi:
 mali, veliki b bi minuscola, maiuscola
 (kot nadomestilo za ime osebe) B:
 A je dal B polovico zneska A ha dato a B metà della somma
 če si rekel a, reci tudi b e di' tutto!; šalj. e sputa tutto il tuo veleno!
 točka b (npr. zapisnika) il secondo punto
 gost. hotel B kategorije hotel di II categoria
 muz. B-dur, b-mol Si bemolle maggiore, Si bemolle minore
-  drôben (-bna -o) adj.
 1. minuto, piccolo:
 hoditi z drobnimi koraki andare a piccoli passi
 2. pren. (slaboten, nežen) esile, gracile:
 drobno, plaho dekletce una bambina gracile e timida
 3. (tanek, ki ima majhen obseg) sottile, piccolo:
 drobna knjižica un libretto sottile
 drobne črke piccole lettere
 4. (nepomemben) piccolo, insignificante, trascurabile; meschino:
 drobne vsakdanje skrbi piccole preoccupazioni quotidiane
 droben denar (drobiž) spiccioli, moneta spicciola
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 strojn. droben navoj filettatura fine
 tisk. drobni tisk caratteri piccoli
 zal. drobni tisk opuscolo
 prebrati bi bilo treba tudi drobni tisk na pogodbi si dovrebbe leggere anche ciò che sul contratto è scritto in piccolo
-  enák (-a -o)
 A) adj.
 1. uguale; identico:
 dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
 enake barve colori uguali
 enake ideje idee uguali
 pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
 vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri
 2. uguale, pari:
 nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai
 3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
 tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire
 B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
 mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
 pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
 ekon. enako za enako un tanto per un tanto
 PREGOVORI:
 enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia
-  famílija (-e) f
 1. pog. (družina) famiglia:
 preživljati familijo mantenere la famiglia
 2. (rodbina) famiglia; casato:
 pripadati stari meščanski familiji appartenere a una vecchia famiglia borghese
 šalj. to se zgodi tudi v najboljših familijah capita anche nelle migliori famiglie
 3. biol. famiglia
-  gŕd (-a -o) adj.
 A)
 1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
 grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio
 2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
 grdi naklepi cattive intenzioni
 grde navade brutte, cattive abitudini
 grde besede parole sconce, sgarbate
 imeti grd jezik esere una malalingua
 evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea
 3. (slab) brutto, cattivo:
 grda cesta una cattiva strada
 grdo vreme brutto, cattivo tempo
 grda pomlad primavera piovosa
 4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
 grdi spomini brutti ricordi
 5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
 grda bolečina forte dolore
 grda napaka errore madornale
 grda rana brutta ferita
 6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
 grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
 grd skopuh spilorcio, avaraccio
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 grd jezik linguaccia
 grd padec cascata, capitombolo
 grda beseda parolaccia
 grda navada andazzo, malvezzo
 grda šala bidone, tiro
 grda ženska megera
 B) gŕdi (-a -o) m, f, n
 grdi, grda brutto, brutta
 grdo il brutto
 tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
 spreti se do grdega avere un forte diverbio
 hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo
-  izgóvor (-a) m
 1. scusa; pretesto:
 iskati, izmisliti si izgovor cercare, inventare scuse
 jalov, prazen izgovor scusa banale
 2. pronuncia
 PREGOVORI:
 izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata
-  jésti (jém) imperf. ➞ pojesti
 1. mangiare:
 jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
 jesti kot ptič mangiare pochissimo
 drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
 pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
 jesti po naročilu mangiare alla carta
 jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
 jesti zastonj sbafare
 jesti na prostem mangiare al sacco
 2. tr. mangiare:
 jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
 jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
 jesti nemastno mangiare in bianco
 3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
 gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
 rja je železo la ruggine corrode il ferro
 voda je zemljo l'acqua asporta la terra
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
 pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
 jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
 jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
 ne imeti česa jesti non aver da mangiare
 PREGOVORI:
 kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
-  jêzik (-íka) m
 1. (organ) lingua:
 zgornji del jezika dorso della lingua
 konica jezika apice della lingua
 otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
 2. gastr. (živalski jezik) lingua:
 goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
 prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
 3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
 ognjeni jeziki lingue di fuoco
 jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
 jezik pri denarnici linguetta del portamonete
 4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
 kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
 ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
 5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
 govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
 lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
 klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
 germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
 aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
 kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
 angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
 knjižni jezik lingua letteraria
 ljudski jezik parlata popolare
 manjšinski jezik lingua della minoranza
 materni jezik lingua materna, madrelingua
 občevalni jezik linguaggio popolare
 otroški jezik linguaggio infantile
 svetovni jezik lingua mondiale
 učni jezik lingua di insegnamento
 zvrstni jezik linguaggio settoriale
 6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
 paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
 sam jezik ga je è bravo solo a parole
 pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
 7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
 kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
 matematični jezik linguaggio della matematica
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
 jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
 tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
 jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
 jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
 brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
 jezik za zobe! acqua in bocca!
 držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
 opletati, otresati jezik sparlare, criticare
 pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
 vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
 lomiti si jezik parlucchiare una lingua
 pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
 kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
 polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
 govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
 imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
 prijeti koga za jezik prendere uno in parola
 imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
 ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
 imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
 imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
 imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
 etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
 geol. jezik roccia intrusiva
 bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
 bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
 geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
 bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
 zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
 inform. programski jezik linguaggio di programma
 med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
 umetni jezik lingua artificiale
 PREGOVORI:
 kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
 jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
-  kàkšen (-šna -o) adj.
 1. (izraža nedoločnost, poljubnost) qualche; uno; pl. alcuni... altri:
 fanta bodo dali v kakšno šolo il ragazzo lo manderanno in qualche scuola
 oblači se kakor kakšna princesa si veste come una principessa
 tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne ecco qua le uova, alcune sono fresche, altre no
 2. (izraža približnost, tudi v prislovni rabi) un, su:
 mož ima kakšnih petdeset let l'uomo è sulla cinquantina
 obiskal sem ga kakšne trikrat sono andato a trovarlo un due o tre volte
-  kàr (čésar)
 A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
 naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
 to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
 pren. kar je, (to) je è quello che è
 bo, kar bo sarà quel che sarà
 2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
 tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione
 3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
 zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
 PREGOVORI:
 ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce
 B) adv.
 1. (poudarja intenzivnost dejanja):
 kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio
 2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
 spi kar oblečen dorme (così) vestito
 čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
 kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto
 3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
 v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori
 4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
 dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
 kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene
 5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
 kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va
 6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
 kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)
 7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
 kar naprej, prosim avanti, prego
 (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
 kar po njem su, dagli
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
 ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
 pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente
 C) konj.
 1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
 denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
 izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
 naj stane, kar hoče costi quel che costi
 2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
 kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
-  kásen (-sna -o) adj.
 1. (pozen) tardo; ritardatario:
 biti kasen fare tardi
 kasni potniki so hiteli na vlak i passeggeri ritardatari si affrettavano a prendere il treno
 kasna setev semina tarda
 kasni srednji vek tardo medio evo
 2.
 kasen večer tarda sera
 kasno popoldne tardo pomeriggio
 3. (kasnejši, ki se zgodi v času, ki sledi določenemu) successivo, posteriore:
 tudi kasni pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma anche le trattative successive non portarono a un accordo
-  kdáj2 adv.
 1. (izraža dejanje v nedoločnem času) già; mai; ancora; una volta:
 pridi še kdaj vieni ancora a trovarci
 kdo bi bil kdaj pomislil na to chi l'avrebbe mai pensato
 zdi se mi, da sem ga kdaj že videl credo di averlo già visto
 2. kdaj kdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora, una volta... poi; un'altra volta; talvolta:
 v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov nell'albergo ci sono cento, talvolta duecento ospiti
 3. kdaj pa kdaj (izraža ponavljanje v časovnih presledkih) ogni tanto, di tempo in tempo:
 take reči se kdaj pa kdaj primerijo queste cose possono accadere ogni tanto
 lepa je kot le kdaj è bellissima
-  ko konj. (v odvisnih stavkih)
 1. (v časovnih stavkih za izražanje)
 a) (sočasnosti) quando:
 ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
 b) (predhodnosti) (non) appena:
 brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
 c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
 za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
 č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
 lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata
 2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
 kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero
 3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
 ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
 (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?
 4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
 ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei
 5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
 odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe
 6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
 bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
 dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
-  kot konj.
 I. (v stavku)
 1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
 prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
 (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
 njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
 odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
 to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso
 3. (za izražanje podobnosti) come, da:
 bel kot sneg bianco come la neve
 vede se kot gospodar si comporta da padrone
 dela kot črna živina lavora come un negro
 4. (za izražanje približne podobnosti) come:
 sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
 počuti se kot prerojen si sente come rinato
 5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
 z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
 kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?
 6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
 s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica
 7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
 to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
 kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore
 II.
 1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
 a) come:
 obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
 b) di quanto, di quel che; come:
 pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
 ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
 c) kot da come se, come:
 vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
 č) kot če se non:
 odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
 d) kot (... tako) come (... così):
 kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
 delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
 (za izražanje primerjave sploh) come:
 pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi
 2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
 glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
 poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
 to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
 ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
-  kúra1 (-e) f (kokoš) gallina:
 kura je znesla jajce la gallina ha fatto l'uovo
 rediti kure allevare le galline, il pollame
 jesti kuro mangiare un pollo
 pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
 PREGOVORI:
 tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
-  lè1 adv.
 1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
 to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge
 2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
 vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice
 3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
 tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi
 4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
 plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
 nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi
 5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
 le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
 le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?
 6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
 le nič ne jokaj! su, non frignare!
 (eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
 le brez skrbi! niente paura!
 le korajžno! su, coraggio!
 7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
 da ste le zdravi purché siate sani
 če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
 da te le ni sram dovresti vergognartene!
 8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
 zvit kot le kaj furbo di tre cotte
 prijazen kot le kaj gentilissimo
-  letéti (-ím) imperf.
 1. volare:
 divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
 vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
 pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
 leteti čez trasvolare
 2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
 izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
 krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti
 3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
 letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro
 4. (hitro minevati) volare:
 čas leti il tempo vola
 5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato
 6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
 očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
 pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
 kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
 ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
 vse že leti na kup tutto va in rovina
 pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
 vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
 misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
 pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
 leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
 leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
 pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
 žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
 PREGOVORI:
 enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
-  lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.
 1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
 zopet se lotiti študija riprendere gli studi
 lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
 slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
 gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino
 2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
 lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
 lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
 lotiti se koga fizično aggredire qcn.
 3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
 loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
 lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
 železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
 jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
 ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
 pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare