svój (svôja -e)
A)  adj.
1.  (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
 posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
 obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
 obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2.  (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
 doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
 šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
 izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3.  (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
 razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
 ljubiti svojo domovino amare la propria patria
 obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4.  (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
 s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
 imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5.  (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
 dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6.  (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
 imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
 imel je svojo držo aveva un suo portamento
7.  pog. (izraža približnost) un, su:
 sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
 mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8.  (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
 kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
 program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9.  za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
 za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
 trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10.  sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
 biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 svoj čas, svoje čase una volta, prima
 imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
 ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
 biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
 priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
 izreči svoj ne respingere, rifiutare
 bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
 pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
 pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
 pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
 pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
 pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
 delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
 pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
 pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
 pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
 živeti po svoje vivere a modo proprio
B)  svój (svôja -e) m, f, n pren.
 dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
 pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
 dobiti svoje avere ciò che si merita
 odsedeti svoje scontare la pena
 žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
 naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
 pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
 dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
 biti pri svojih stare con (propri) familiari
 Zadetki iskanja
-  afirmírati (-am) perf., imperf. (utrditi, potrditi, uveljaviti) affermare, confermare, consolidare:
 afirmirati svoj položaj consolidare la propria posizione
 afirmirati se affermarsi
-  dán (dnéva) m
 1. giorno; giornata:
 leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
 dogodek dneva l'avvenimento del giorno
 rel. sodni dan il giorno del giudizio
 plačilni dan giorno di pagamento
 semanji, tržni dan giorno di fiera
 delovni dan giornata lavorativa
 rojstni dan compleanno
 uradni dan sodišča giorno d'udienza
 dan zmage l'anniversario della vittoria
 dan žena giornata della donna
 2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
 jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
 dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
 sredi belega dne in pieno giorno
 jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
 (kot pozdrav) dober dan! buongiorno!
 3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
 odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
 pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
 na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
 v davnih dneh tanto tempo fa
 njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
 pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
 pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 (kaj) priti na dan venirsi a sapere
 (s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
 pren. udariti na dan erompere
 dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
 noč in dan notte e giorno, senza sosta
 leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
 živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
 pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
 zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
 imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
 lepega dne un bel giorno
 pasji dnevi canicola
 pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
 ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
 za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
 materinski dan il giorno della mamma
 delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
 dan hoda giornata, giorno di cammino
 dan pred vigilia
 dan pred izpitom la vigilia dell'esame
 junak dneva l'uomo del giorno
 iz dneva v dan di giorno in giorno
 različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
 dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
 PREGOVORI:
 ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
-  glás (-ú) m
 1. voce; suono:
 globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
 tenek, visok glas voce acuta, alta
 hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
 vesel, žalosten glas voce allegra, triste
 moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
 oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
 na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
 med. menjati glas mutare la voce
 2. (oglašanje živali) voce, verso:
 glas kosa il chioccolio del merlo
 3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
 zbor moških in ženskih glasov coro misto
 muz. nizek, visok glas voce bassa, alta
 4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
 glas zvonov il suono delle campane
 glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
 glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
 glas violine il canto di un violino
 5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
 širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
 biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
 biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
 priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama
 6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
 glas vesti la voce della coscienza
 7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
 zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti
 8. lingv. suono:
 lingv. zliti glas affricata
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
 povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
 biti na glasu essere noto, famoso
 bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
 jur. posvetovalni glas voto consultivo
 PREGOVORI:
 dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
 ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
 prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
-  gnáti (žênem)
 A) imperf. ➞ pognati
 1. spingere, muovere, far andare, azionare:
 motor žene črpalko il motore muove la pompa
 predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
 gnati koso falciare
 gnati vesla remare
 gnati konja incitare, spronare il cavallo
 gnati sovražnika incalzare il nemico
 2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
 gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
 gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo
 3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
 celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
 gnati v obup portare, indurre alla disperazione
 gnati v smrt portare alla morte, a morire
 4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
 ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri
 5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. gnati stvar predaleč esagerare
 pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
 pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
 pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
 med. gnati (bolnika)
 na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
 gnati k smehu far ridere, indurre al riso
 pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
 gnati trmo incaponirsi in qcs.
 gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare
 B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.
 1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
 gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta
 2. (s težavo se premikati) arrancare
-  goníti (gónim)
 A) imperf.
 1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
 potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
 agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
 goniti vesla remare
 veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti
 2. incitare, spronare; abs. correre;
 goniti konja incitare il cavallo
 pren. goniti sovražnika incalzare il nemico
 3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
 goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo
 4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare
 5. cacciare via, scacciare
 6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
 vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
 goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
 lov. pes goni il cane insegue la selvaggina
 B) goníti se (-im se) imperf. refl.
 1. essere in calore, in fregola
 2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi
-  gospodár (-ja) | -íca (-e) m, f
 1. padrone (-a); possesore (posseditrice); proprietario (-a):
 hišni gospodar padrone di casa
 biti dober, slab gospodar essere un buon, un cattivo padrone
 2. (kdor ima oblast) padrone (tudi pren.)
 biti (neomejen) gospodar farla da padrone
 pren. biti sam svoj gospodar essere padrone in casa propria
 gospodar položaja padrone della situazione
 obnašati se kot gospodar farla da padrone
 3. (delodajalec) padrone; principale; patron; boss:
 gospodar podjetja il boss dell'azienda
 gospodarji (delodajalci) padronato
-  inkógnito
 A) m incognito:
 varovati svoj inkognito conservare l'incognito
 B) inkógnito adv. in incognito
-  izràz (-áza) m
 1. espressione (tudi ekst.); termine; parola, vocabolo:
 uporabljati izbrane, jasne, vsakdanje izraze usare espressioni scelte, chiare, semplici
 grob, vulgaren, zastarel izraz parola grossolana, volgare, antiquata
 strokovni izrazi termini tecnici
 2. (zunanja podoba, zlasti obraza, oči) espressione; aria:
 čuden, otožen izraz (obraza) un'espressione strana, malinconica (del volto)
 3. pl. izrazi (kar kaže, izraža kaj) espressione, sensi:
 sprejmite izraze (globokega) sožalja, spoštovanja voglia(-te) accogliere l'espressione del mio più profondo cordoglio, voglia(-te) gradire i sensi del mio più profondo rispetto
 priti, prihajati do izraza trovare espressione, manifestarsi
 dobiti, najti svoj izraz esprimersi
 dati izraz dare espressione, esprimere, sfogare
-  jàz (mêne)
 A) pron.
 1. io, me:
 jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
 jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
 evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
 jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
 reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
 bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
 meni ne verjameš? a me non credi?
 pojdi z menoj vieni con me
 (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
 mene ne bo doma io non sarò a casa
 strah me je (io) ho paura
 sanja se mi (io) sogno
 2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
 ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
 vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero
 3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
 poberi se mi! e vattene!
 bodi mi zdrav! stammi bene!
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
 meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
 zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
 dobiva se pri meni ci troviamo da me
 zaleže za dva mene ne vale due come me
 PREGOVORI:
 danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
 B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
 biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
 filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
 drugi jaz l'alter ego
-  jêzik (-íka) m
 1. (organ) lingua:
 zgornji del jezika dorso della lingua
 konica jezika apice della lingua
 otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
 2. gastr. (živalski jezik) lingua:
 goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
 prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
 3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
 ognjeni jeziki lingue di fuoco
 jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
 jezik pri denarnici linguetta del portamonete
 4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
 kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
 ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
 5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
 govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
 lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
 klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
 germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
 aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
 kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
 angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
 knjižni jezik lingua letteraria
 ljudski jezik parlata popolare
 manjšinski jezik lingua della minoranza
 materni jezik lingua materna, madrelingua
 občevalni jezik linguaggio popolare
 otroški jezik linguaggio infantile
 svetovni jezik lingua mondiale
 učni jezik lingua di insegnamento
 zvrstni jezik linguaggio settoriale
 6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
 paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
 sam jezik ga je è bravo solo a parole
 pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
 7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
 kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
 matematični jezik linguaggio della matematica
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
 jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
 tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
 jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
 jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
 brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
 jezik za zobe! acqua in bocca!
 držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
 opletati, otresati jezik sparlare, criticare
 pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
 vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
 lomiti si jezik parlucchiare una lingua
 pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
 kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
 polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
 govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
 imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
 prijeti koga za jezik prendere uno in parola
 imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
 ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
 imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
 imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
 imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
 etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
 geol. jezik roccia intrusiva
 bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
 bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
 geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
 bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
 zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
 inform. programski jezik linguaggio di programma
 med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
 umetni jezik lingua artificiale
 PREGOVORI:
 kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
 jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
-  kompozicíjski (-a -o) adj.
 1. compositivo, di composizione:
 delo ima svoj kompozicijski red l'opera ha un suo ordine compositivo
 2. muz. compositivo:
 kompozicijski stavek tempo
-  kós1 (-a) m pezzo; ekst. pezza (di stoffa); tozzo (di pane); striscia (di terra); fetta (di torta); parte; brano; franc. tranche; obl. capo:
 kos papirja, sira, pohištva pezzo di carta, di formaggio, di mobilia
 jajca po dvajset tolarjev kos uova a venti talleri il pezzo
 kos perila, oblačila capo di biancheria, di vestiario
 prehoditi kos poti percorrere un tratto di strada
 pren. imeti dobršen kos življenja za sabo avere buona parte della vita sulle spalle
 zahtevati svoj kos kruha esigere la propria fetta di torta
 biti iz enega kosa essere d'un (solo) pezzo
 razbiti se na kose andare a pezzi
 pren. razbiti, raztrgati na drobne kose fare qcs. a brandelli, pubblicare una critica feroce su, stroncare qcn., qcs.
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 kos pečenke un taglio di arrosto
 kos blaga un taglio di stoffa, un panno, una pezza
 kos lesa legno
 kos opreme arredo
 kos platna telo
 kos pohištva mobile
 kos suhe malte rosticcio
 kos sukanca gugliata
-  kríž (-a) m
 1. croce:
 pribiti na križ crocifiggere
 obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione
 2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
 lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
 zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
 jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
 pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
 delati križe fare il segno della croce
 pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo
 3.
 okenski križ grata
 cestni križ incrocio, crocevia
 vrtljivi križ tornello
 4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
 pren. križi in težave croce e tormento
 pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
 križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
 z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
 križ imeti s kom avere problemi con qcn.
 (velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
 vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere
 5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
 že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina
 6. (igralna karta) croce
 7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
 bolečine v križu dolori alla schiena
 8. nareč. agr. covone
 9. gastr. culaccio
 10. navt. pennone:
 glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
 če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
 pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
 pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
 inter. božji križ perbacco
 alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
 arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
 astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
 film. malteški križ croce di Malta
 geod. nitni, vizirni križ croce di mira
 Rdeči križ Croce Rossa
 pog. rdeči križ ambulanza
-  lônček (-čka) m
 1. dem. od lonec pentolino; vaso:
 cvetlični lonček vaso da fiori
 2. (posodica za zdravila, lepotilna sredstva) vasetto:
 lonček kreme vasetto di crema
 pren. pristaviti svoj lonček ricavarne guadagno
 čeb. matični lonček (matičnik) cella dell'ape regina
-  mlín (-a) m
 1. mulino:
 mlin klopota il mulino cigola, scricchiola
 pren. jezik ji teče kot mlin ha una lingua che spazzerebbe il forno
 parni, ročni, vodni mlin mulino a vapore, a mano, ad acqua
 valjčni mlin, mlin na veter mulino a martelli, a vento
 plavajoči mlin mulino natante, galleggiante
 2. macina, mola; molazza:
 grozdni, sadni mlin macina per uva, per frutta
 kavni mlin macinacaffè
 agr. mlin za kosti tritaossa
 3. igre mulinello; tria; zool. stomaco trituratore
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. neprestano vrteti svoj mlin non far che parlare
 pren. goniti, speljavati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
 pren. boriti se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
 PREGOVORI:
 mlin ne melje brez vode il mulino non macina senz'acqua
-  načín (-a) m modo, maniera; modalità:
 analitični, znanstveni način mišljenja modo analitico, scientifico di pensare
 ročni, strojni način izdelave fabbricazione a mano, meccanica
 ameriški način življenja stile di vita americano
 slikati v realističnem načinu dipingere realisticamente
 na noben način in nessun modo
 na vsak način in, ad ogni modo
 na nek način in un certo senso
 gastr. na ... način all'usanza, alla
 na kitajski način all'usanza cinese, alla cinese
 to ni način non è così che si fa, così non si fa
 na svoj način ima prav a modo suo ha ragione
 truditi se na vse (mogoče in nemogoče) načine sforzarsi, impegnarsi in tutti i modi
 gastr. špageti na oglarski način spaghetti alla carbonara
 lingv. glagolski način diatesi, forma
 trpni, tvorni način forma passiva, attiva
 prislovno določilo načina complemento di modo
 muz. tonovski način tonalità, tono, modo
 durov, molov tonovski način modo maggiore, minore
 strojn. način delovanja regime
 način izražanja lit. periodare; lingv. tono
 način mišljenja modo di pensare; mentalità
 obl. način oblačenja foggia, tono
 lit. način pisanja usus scribendi, modo di scrivere
 pren. način življenja treno di vita
-  napeljáti (-péljem) | napeljeváti (-újem) perf., imperf.
 1. infilare, introdurre (filo e sim. nel cappio)
 2. mettere, posare, installare, tendere:
 napeljati vrv od drevesa do drevesa tendere una corda da un albero all'altro
 napeljati elektriko installare la corrente
 3. deviare (tudi ekst.), indirizzare, far cadere:
 napeljati vodo v jezero deviare l'acqua nel lago
 napeljati pogovor drugam deviare, far cadere il discorso su altri temi
 4. indurre, spingere (qcn. a):
 koga napeljati na umor indurre uno a commettere omicidio
 5. (nanositi) portare, trasportare:
 pren. napeljati vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
-  naučíti (-ím)
 A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
 naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
 naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
 pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
 pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione
 B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
 naučiti se kuhanja imparare a cucinare
 naučiti se na pamet imparare a memoria
 naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
 naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
 naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
 človek se na napakah uči sbagliando si impara
 PREGOVORI:
 kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte
-  nepràv adv. (narobe, napačno) male, erroneamente:
 neprav ravnati agire male, erroneamente
 ni ji neprav, da ji laska non le dispiace che la lusinghi
 vsak ima svoj prav in neprav ognuno ha una propria ragione e un proprio torto