sméh (-a) m riso, risata; ilarità:
premagovati, zadrževati, krotiti smeh contenere, frenare il riso, le risa
bruhniti, planiti, prasniti v smeh scoppiare a ridere
pokati, zvijati se od smeha crepare, sganasciarsi dalle risa
vzbuditi smeh muovere il riso
gromozanski smeh alte, grosse risa
porogljiv, krčevit smeh riso beffardo, convulso
neotesan smeh riso sguaiato
glasen, bučen, razposajen smeh risate grasse, matte, solenni
homerski, sproščen smeh risata omerica
Zadetki iskanja
- brúhati (-am) | brúhniti (-em) imperf. perf.
1. vomitare; rigettare (tudi ekst.):
bruhati ogenj vomitare fuoco
2. eruttare (vulcano)
3. (s silo udariti, udarjati na dan) erompere (tudi pren.)
4. pren.
bruhniti v jok, v smeh prorompere in pianto, in risate; scoppiare a piangere, a ridere - búhati (-am) | búhniti (-em) imperf., perf.
1. sbuffare, emettere buffi (di fiamme, di fumo)
2. sbattere contro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
buhniti v smeh scoppiare a ridere
pren. buhniti ob kaj colpire forte qcs. - búšiti (-im) perf.
1. proprompere (tudi pren.); scoppiare:
bušiti v smeh scoppiare a ridere, in una risata
2. pren. (zelo hitro priti, oditi) piombare; sparire
3. sbattere contro; investire
4. pren. scagliare, scaraventare:
bušiti vase tracannare - búškniti (-em) perf.
1. sbattere contro
2. pren. piombare; sparire
3. scagliare, scaraventare
4. pren.
buškniti v smeh scoppiare a ridere - bútniti (-em) perf.
1. frangersi, battere contro
2. pren. piombare, sparire
3. prorompere; fuoriuscire, sprigionarsi
4. tr. scagliare
5. tr. pog. spingere, urtare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. nič ne pomisli, kar butne non pensa niente, sbotta!
butniti v smeh scoppiare a ridere
butniti po tleh cadere lungo disteso
butniti po vratih picchiare, battere alla porta - globòk (-ôka -o) adj.
1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo
2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno
3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo
4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo
5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema
6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina - gromozánski (-a -o) adj.
1. pren. (ogromen) enorme; (grozen, strašen) terribile, tremendo
2. (močan, silovit) veemente, violento; madornale:
gromozanski smeh risate omeriche - histêričen (-čna -o) adj. med., psiht. isterico:
histeričen napad attacco, accesso isterico; crisi isterica
histerični krik, smeh grido, riso isterico - izbrúhniti (-em)
A) perf. tr.
1. vomitare
2. eruttare
3. pejor. vomitare (bestemmie e sim.)
B) perf. intr.
1. erompere, prorompere; pren. scoppiare:
izbruhniti v jok, v smeh scoppiare a piangere, in pianto; scoppiare a ridere
2. (pojaviti se, začeti se) scoppiare (malattia, epidemia, guerra) - izvábiti (-im) | izvábljati (-am) perf., imperf.
1. far uscire; richiamare:
toplo zimsko sonce je izvabilo ljudi na ulice un tiepido sole invernale ha richiamato la gente sulle strade
2. pren. cavare, strappare:
izvabiti skrivnost strappare un segreto
3. knjiž. pren. suscitare:
izvabiti smeh suscitare il riso - jásen (-sna -o)
A) adj.
1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno
2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare
3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile
4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso
5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza
B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs. - krčevít (-a -o)
1. adj. spastico; spasmodico (tudi ekst.); convulsivo
2. pren. fortissimo, irrefrenabile, estremo; convulso:
bruhniti v krčevit jok scoppiare in un pianto convulso, irrefrenabile
krčevit napor sforzo estremo
pog. krčevit smeh risarella - krêpek | krepák (-pka -o)
A) adj.
1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
krepek mož uomo robusto
2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
krepek odriv, udarec spinta, colpo forte
3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
beli in krepki zobje denti bianchi e forti
4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
bila je krepka v telo era di costituzione robusta
krepek dedec marcantonio
5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
krepek zajtrk una buona colazione
gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé
6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
krepek požirek lungo sorso
krepek spanec duro sonno
krepek vonj forte odore, profumo
krepke barve colori intensi
krepek glas, smeh voce, riso squillante
7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa
8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
krepka kletev una bestemmia grossolana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
plačati krepek milijon pagare un milione e passa
imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
pren. krepka laž grossa bugia
tisk. krepka črka grassetto
B) krêpki (-a -o) m, f, n
dati (komu)
nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa - krotíti (-ím) imperf. ➞ ukrotiti
1. domare, addomesticare:
krotiti leve, tigre domare leoni, tigri
2. pren. domare (il fuoco)
3. pren. (obvladati, zadrževati) domare, frenare, controllare; moderare:
krotiti jezo, strast frenare la stizza, le passioni
krotiti smeh frenare il riso
krotiti jezik frenare, moderare la lingua - méh (-a) m
1. mantice (del fabbro, dell'organo)
2. šalj. fisarmonica:
nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica
3. star. (duda) zampogna, cornamusa
4. otre:
meh vina otre di vino
pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
vulg. razparati komu meh sventrare uno
pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
goniti meh tirare, menare il mantice
fot. kamera na meh camera a soffietto
čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
anat. ledvični meh bacinetto renale
zool. pljučni meh sacco aereo
teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
PREGOVORI:
prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - ménjati (-am) | menjávati (-am)
A) perf., imperf.
1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari
2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto
3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro
4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure
5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio
B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.
1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione
2. variare, cambiare; voltarsi - nagánjati (-am) | nagnáti (nažênem) imperf., perf.
1. spingere, incitare, esortare, spronare:
vsak dan ga naganja k učenju ogni giorno lo esorta a studiare
2. spingere, cacciare, mandare; forzare:
naganjati živino v hlev spingere le bestie nella stalla
naganjati, nagnati komu strah v kosti incutere paura a qcn.
naganjati smeh suscitare il riso
nagnati razgrajače cacciar via i chiassoni
nagnati lenuha licenziare il fannullone - nalezljív (-a -o) adj. contagioso, infettivo; ekst. attaccaticcio, comunicativo:
pren. nalezljiv smeh una risata contagiosa, comunicativa - ném (-a -o) adj.
1. muto (tudi ekst.); tacito:
človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
nemi film film muto
2. pren. silenzioso:
nem smeh una risata silenziosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nema abeceda alfabeto muto
nema črka lettera muta
geogr. nema karta carta muta
muz. nema klaviatura tastiera muta
biti nema priča čemu essere testimone di
zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
num. nemi novec moneta muta
lov. nemi pes cane muto
nemi znak segno muto
nema igra pantomima, controscena