Franja

Zadetki iskanja

  • prôstor (-óra) m

    1. spazio:
    prostor in čas spazio e tempo
    neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
    vesoljski prostor lo spazio dell'universo
    zračni prostor spazio aereo

    2. locale, ambiente, vano:
    kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
    bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
    delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

    3. (del površine glede na namen) area:
    parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
    razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

    4. posto, spazio:
    rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
    prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
    dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
    šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

    5. area; ambiente:
    gospodarski prostor area economica
    slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
    pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
    dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
    fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
    voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
    mat. evklidski prostor spazio euclideo
    šport. kazenski prostor area di rigore
    strojn. kompresijski prostor cella di compressione
    navt. komandni prostor posto di comando
    navt. ladijski prostor stazza netta
    biol. medcelični prostor spazio intercellulare
    voj. mrtvi prostor angolo morto
    fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
    rad. režijski prostor cabina di regia
    teh. zgorevalni prostor cella di combustione
    biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale
  • akústičen (-čna -o) adj.

    1. (zvočen) acustico:
    akustični pojav fenomeno acustico
    akustični prostor ambiente acustico; camera acustica

    2. (slušen) acustico
  • arhitektúren (-rna -o) adj. architettonico:
    arhitekturni prostor spazio architettonico
  • biválen (-lna -o) adj. abitativo; di, per abitazione:
    bivalni prostor locale, vano abitativo
    avt. bivalno vozilo camper
    bivalna prikolica caravan, roulotte
  • brísan (-a -o) adj.

    1. asciugato; pulito

    2. cancellato:
    voj. brisani prostor terreno scoperto, esposto al tiro
  • družáben (-bna -o) adj.

    1. di società, in società:
    družabna igra gioco di società
    družabna prireditev ricevimento, intrattenimento
    družabni ples ballo di società
    družabni prostor sala di riunione
    družabni večer serata mondana, in società

    2. (ki je rad v družbi; družben) socievole:
    človek je družabno bitje l'uomo è animale socievole
  • kázenski (-a -o) adj.

    1. penale; punitivo:
    voj. kazenska ekspedicija spedizione punitiva
    kazenska kolonija colonia penale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. kazenski prostor area di rigore
    šport. kazenski strel calcio di punizione; (enajstmetrovka) calcio di rigore

    2. jur. penale:
    sprožiti, uvesti kazenski postopek promuovere un'azione penale, istruire un processo
    ustaviti kazenski postopek sospendere un processo
    kazenska odgovornost responsabilità penale
    kazenska preiskava istruttoria
    kazenska sankcija sanzione penale
    kazenski poboljševalni zavod casa di pena, penitenziario
    kazenski pregon azione penale
    kazenski proces processo penale
    kazenski sodnik giudice penale
    kazenski ukrep provvedimento, misura penale
    kazenski zakonik codice penale
    kazensko pravo diritto penale
  • kózmičen (-čna -o) adj.

    1. (vesoljski) cosmico:
    aer. kozmična ladja astronave, nave spaziale
    aer. kozmična hitrost velocità di fuga
    kozmične rakete missili extratmosferici
    geol. kozmični prah polvere cosmica
    kozmični prostor spazio cosmico, cosmo
    kozmični žarki raggi cosmici
    astr. kozmično leto anno solare
    kozmično obdobje età cosmica
    jur. kozmično pravo diritto cosmico

    2. pren. (ogromen) cosmico, enorme
  • kŕšiti (-im)

    A) imperf. ➞ prekršiti violare, trasgredire, contravvenire a, non osservare, conculcare:
    kršiti obveznosti, predpise, zakone violare gli impegni, le norme, le leggi
    kršiti pravila igre contravvenire alle regole del gioco
    kršiti zračni prostor violare lo spazio aereo
    kršiti pravice conculcare, manomettere i diritti

    B) kŕšiti se (-im se) imperf. refl. glej krušiti
  • manévrski (-a -o) adj. di, da manovra, per manovre:
    žel. manevrska lokomotiva locomotiva di manovra
    voj. manevrska municija munizione da esercitazione
    pren. manevrski prostor spazio di manovra, libertà di movimento (tudi pren.)
    manevrsko zemljišče terreno di manovra
  • medstopníščen (-ščna -o) adj. gled. tra due ordini di gradini:
    medstopniščni prostor precinzione
  • mráčen (-čna -o) adj.

    1. scuro, buio; cupo:
    mračna noč notte buia
    mračen prostor locale scuro, buio

    2. pren. (neugodno razpoložen) tetro, cupo:
    mračen značaj carattere tetro
    mračno razpoloženje umore tetro

    3. pren. (zelo neprijeten) tetro, lugubre:
    pregnati mračne misli cacciare i pensieri lugubri

    4. pren. (ki nasprotuje svobodi, napredku) oscuro, tenebroso, buio:
    mračne sile forze oscure
    mračni srednji vek i secoli bui (del Medioevo)

    5. pren. (časovno odmaknjen v neznano preteklost) tenebroso;
    mračni bogovi dei ostili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slikati kaj v mračnih barvah raffigurare qcs. in toni foschi
    zool. mračni termit termite lucifuga (Reticulotermes lucifugus)
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • napolníti (-im) | napolnjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. riempire; caricare:
    napolniti sode z vinom riempire le botti di vino
    napolniti orožje caricare l'arma

    2. assiepare, affollare, gremire:
    napolniti trg affollare la piazza

    3. dilagare; investire:
    prostor je napolnila močna svetloba una luce abbagliante si diffuse per il vano

    4. occupare:
    delo mu napolnjuje življenje il lavoro occupa completamente la sua vita
    afera je napolnila stolpce časopisov le colonne dei giornali erano pieni dei particolari dello scandalo
    dvorano so napolnili do zadnjega kotička la sala era gremita fin nell'angolo più remoto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. napolniti akumulator, baterijo, kondenzator caricare l'accumulatore, la batteria, il condensatore
    napolniti do roba rabboccare
    napolniti do vrha ricolmare
    knjiž. napolniti s hlapi vaporare
    naponiti (glavo) s podatki impinzare, imbottire la testa di dati

    B) napolníti se (-im se) | napolnjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. riempirsi, colmarsi; gremirsi
  • napráviti (-im) | naprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
    napraviti cesto fare una strada
    napraviti načrt fare un piano
    napraviti kosilo preparare il pranzo
    napraviti hišo fare, costruire la casa
    napraviti posteljo fare, rifare il letto
    napraviti črto fare, tirare una riga
    napraviti ogenj accendere il fuoco
    ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
    vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
    napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
    napraviti napako fare, commettere un errore
    napraviti korak fare, muovere un passo
    napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
    napraviti izvleček compendiare

    2. (dokončati) finire (di fare)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napraviti kariero far carriera
    napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
    napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
    napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
    napraviti (komu)
    otroka rendere incinta
    napraviti piko na i mettere il punto sulla i
    napraviti (komu)
    prostor fare spazio (a uno)
    napraviti red fare, mettere ordine
    napraviti ... kilometrov fare... chilometri
    pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
    pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
    pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
    lov. napraviti dvojec fare una doppietta
    rel. napraviti križ fare il segno della croce
    napraviti izpad fare una sortita
    napraviti kepo appallottolare

    B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. venire; farsi:
    od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
    napravil se je dan si è fatto giorno
    pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

    2. farsi, fingersi, darsi:
    napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

    3. star. avviarsi; andare, correre dietro
  • nevtrálen (-lna -o) adj.

    1. neutrale:
    zavzeti nevtralno stališče prendere una posizione neutrale
    šport. tekma bo na nevtralnem igrišču la partita verrà disputata su campo neutrale

    2. neutro:
    nevtralna barva colore neutro

    3. kem. neutro

    4. pren.
    ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen davanti alla sua bellezza nessuno rimaneva indifferente
    elektr. nevtralni vodnik conduttore neutro
    elektr. nevtralna točka punto neutro
    jur. nevtralni zračni prostor spazio aereo neutrale
    jur. nevtralne vode acque neutrali
  • ograjèn (-êna -o) adj. cintato, recintato:
    ograjen z živo mejo assiepato
    ograjen prostor chiuso, recinto
    ograjeni prostor za obtožence gabbia
    ograjena površina chiusa
  • parkíren (-rna -o) adj. di, da, per parcheggio:
    parkirna ura parchimetro, tassametro; disco orario
    avt. parkirne luči luci di posizione
    parkirni prostor area di parcheggio, parcheggio, autoparcheggio
    parkirno mesto posto macchina
    parkirna hiša autosilo
    parkirni listek scheda di parcheggio, ticket
    parkirni avtomat parchimetro
  • pomóžen (-žna -o) adj. ausiliario, ausiliare, sussidiario; secondario, supplente; di riserva:
    lingv. pomožni glagol verbo ausiliare
    voj. pomožna ladja nave ausiliaria
    voj. pomožni oddelki forze ausiliarie
    pomožno postajališče fermata sussidiaria
    pomožno ladjevje naviglio sussidiario
    šol. pomožni učbenik sussidiario
    rel. pomožni duhovnik curato
    grad. pomožni oder bilancia
    pomožni prostor (v hiši) office
    angl. pomožni prostori (za kuhinjo, higieno ipd. ) servizi
    rel. pomožni škof vescovo ausiliare
    teh. pomožno merilo nonio
    aer. pomožno pristajališče aeroporto, campo di fortuna
  • poslóven (-vna -o) adj. d'affari, d'ufficio; commerciale; professionale; d'esercizio:
    poslovno sodelovanje cooperazione commerciale, joint venture, cooperazione
    poslovni stroški spese d'esercizio
    poslovna skrivnost, tajnost segreto professionale
    poslovni partner socio d'affari, partner d'affari
    poslovni prostor ufficio, locale commerciale
    poslovni ljudje uomini d'affari
    poslovna dejavnost affari, business
    angl. poslovno leto esercizio
    poslovni dogovor, poslovno združenje pool
    angl. poslovni soudeleženec cointeressato
    poslovno potovanje viaggio di lavoro, viaggio d'affari