Franja

Zadetki iskanja

  • pijàn (-ána -o) adj.

    1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
    pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio

    2. pren. ebbro;
    pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
    belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
    motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
    pijana veselica gozzoviglia, bagordo
    PREGOVORI:
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
  • bóter (-tra) | -tra (-e) m, f

    1. rel. compare, comare; padrino, madrina (di battesimo, cresima):
    biti, iti za botra far da padrino, madrina; tenere a battesimo, a cresima

    2. (starejši moški, stric; starejša ženska, teta) compare, comare; pren.
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco duro, marcio
  • čèp2 (čêpa) m

    1. tappo; pren.
    pijan ko čep ubriaco fradicio
    ušesni čep tappo di cerume

    2. teh. spina

    3. agr. pollone

    4. strojn. (sornik) bullone

    5. les. (moznik) caviglia

    6. med. trombo; (čepek) cencio necrotico
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • kláda (-e) f

    1. ceppo, tronco:
    pren. biti pijan ko klada essere ubriaco fradicio
    pren. spati kot klada dormire come un ghiro

    2. pren. blocco:
    klada iz granita blocco di granito

    3. pejor. (neroden človek) uomo goffo, maldestro; salame

    4. hist. (mučilna naprava) berlina
  • kráva (-e) f

    1. vacca; mucca:
    krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
    krava je povrgla la vacca ha figliato
    molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
    belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
    molzna krava vacca da latte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
    pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
    kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
    to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
    pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
    vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
    prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
    pijan ko krava ubriaco fradicio
    pren. sveta krava vacca sacra

    2. vulg. zoticone; ubriacone

    3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • ležáti (-ím) imperf.

    1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
    ležati v postelji stare a letto
    ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
    ležati kot mrtev giacere immobile
    ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
    ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

    2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
    tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
    na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

    3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

    4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
    dežela leži na severu la regione si trova nel nord
    organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

    5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
    po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

    6. (izraža stanje osebka)
    ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
    ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
    ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
    igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
    pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
    to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
    do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
    povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
    pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
    odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
    vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
    ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
    ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
    pren. ležati v prahu giacere nella polvere
    ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
    pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
    mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
    ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
  • máčka (-e) f

    1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
    mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
    mačke se gonijo i gatti sono in fregola
    mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
    pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
    biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
    prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
    angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

    2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
    da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
    pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
    pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
    pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
    igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
    zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
    zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
    morska (zamorska)
    mačka cercopiteco (Cercopithecus)
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
    še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco
  • majáti (májem)

    A) imperf. scuotere, agitare, (s)crollare:
    veter maje drevesa il vento agita gli alberi
    majati z glavo crollare il capo

    B) majáti se (-em se) imperf. refl.

    1. essere traballante, malfermo:
    miza se maje la tavola è malferma

    2. pren. vacillare:
    njegova samozavest se maje il suo morale vacilla

    3. pren. barcollare, arrancare; ciondolare; andare barcollando:
    majati se pijan proti domu andare barcollando ubriaco verso casa
  • mávra2 (-e) f nareč. pog.
    pijan kot mavra ubriaco fradicio
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • múha (-e) f

    1. zool. mosca (Musca domestica):
    muhe brenčijo le mosche ronzano
    muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
    odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
    roji muh sciami di mosche
    sredstvo proti muham moschicida
    bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
    množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
    umirati kot muhe morire in massa
    pijan kot muha ubriaco fradicio
    siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
    muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
    čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
    češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
    hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
    konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
    mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
    podrepna muha tafano
    španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
    muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

    2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

    3. voj. mira, mirino

    4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
    biti poln muh avere tanti grilli per la testa
    imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
    prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
    pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

    5. friz. mosca

    6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
    cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
    udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
    mož ni od muh il tipo non è da poco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
    biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
    vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
    iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
    na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
    muha enodnevnica moda passeggera, effimera
    modna muha capriccio della moda
    rib. umetna muha mosca
    PREGOVORI:
    v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
  • nekóliko adv. alquanto, un po'; un tantino; alcuni (-e):
    nekoliko pred polnočjo un po' prima di mezzanotte
    izid je še nekoliko negotov l'esito è un po' incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nekoliko hladen freddiccio
    nekoliko kalen torbidiccio
    nekoliko siv brizzolato
    nekoliko pijan brillo
    nekoliko sladek amabile, abboccato (vino)
    nekoliko trpek agrigno
  • nezavést (-i) f

    1. incoscienza:
    biti, ležati v nezavesti essere senza coscienza, privo di sensi
    pasti v nezavest perdere coscienza, svenire
    smejati se do nezavesti ridere a crepapelle
    biti pijan, utrujen do nezavesti essere ubriaco fradicio, stanco morto

    2. redko (podzavest) subcosciente
  • práviti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. dire, raccontare:
    kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
    praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
    kako že pravi pesnik come dice il poeta
    številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

    2. dire, affermare:
    statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
    rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

    3. dire, recitare:
    tretji člen pravi l'articolo tre recita
    pregovor pravi il proverbio dice

    4. dire, chiamare:
    ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
    saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
    pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
    meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
    ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
    nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
    večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
    PREGOVORI:
    sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

    B) práviti se (-i se) perf. impers.

    1. vuol dire, significa:
    jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
    kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

    2. si dice; si chiama:
    dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
    vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

    3. cioè, vale a dire:
    Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • rekóč (v adv. rabi) dicendo:
    to rekoč je odšel così dicendo se ne andò
    tako rekoč per così dire:
    bil je tako rekoč zmeraj pijan era, per così dire, continuamente ubriaco
  • sórta (-e) f

    1. specie (tudi ekst.):
    krompirjeve sorte, sorte grozdja specie di patata, di uva

    2. pren. specie, sorta, genere; pejor. risma:
    malomarnost najslabše sorte negligenza della peggior specie
    vse sorte tutte le specie, tutti i colori
    kadar je malo pijan, govori vse sorte quando è alticcio ne dice di tutti i colori
    PREGOVORI:
    iste sorte ptiči skup letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari