Franja

Zadetki iskanja

  • odgovórnost (-i) f

    1. responsabilità:
    enakopravnost pravic, dolžnosti in odgovornosti državljanov parità di diritti, doveri e responsabilità dei cittadini
    na mojo odgovornost sulla mia responsabilità
    sprejeti odgovornost assumere, assumersi la responsabilità di

    2. (naloga, obveznost) compito, impegno, carico, onere:
    jur. civilna odgovornost responsabilità civile
    disciplinska odgovornost responsabilità disciplinare
    kazenska odgovornost responsabilità penale
    krivdna odgovornost imputabilità
    materialna odgovornost responsabilità materiale
    odškodninska odgovornost responsabilità di risarcimento dei danni
    osebna odgovornost responsabilità individuale
    ekon. družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) società a nome collettivo (s. n. c.)
    družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) società a responsabilità limitata (s. r. l.)
    terjati odgovornost od rendere qcn. responsabile di
    klicati na odgovornost chiedere ragione a qcn. di qcs.
  • človéštvo (-a) n mondo, universo; umanità, uomini:
    odgovornost pred človeštvom in zgodovino responsabilità davanti agli uomini e alla storia
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • kázenski (-a -o) adj.

    1. penale; punitivo:
    voj. kazenska ekspedicija spedizione punitiva
    kazenska kolonija colonia penale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. kazenski prostor area di rigore
    šport. kazenski strel calcio di punizione; (enajstmetrovka) calcio di rigore

    2. jur. penale:
    sprožiti, uvesti kazenski postopek promuovere un'azione penale, istruire un processo
    ustaviti kazenski postopek sospendere un processo
    kazenska odgovornost responsabilità penale
    kazenska preiskava istruttoria
    kazenska sankcija sanzione penale
    kazenski poboljševalni zavod casa di pena, penitenziario
    kazenski pregon azione penale
    kazenski proces processo penale
    kazenski sodnik giudice penale
    kazenski ukrep provvedimento, misura penale
    kazenski zakonik codice penale
    kazensko pravo diritto penale
  • kolektíven (-vna -o) adj. collettivo; della collettività:
    kolektivna igra gioco di squadra
    kolektivna odgovornost responsabilità collettiva
    kolektivna pogodba contratto collettivo di lavoro
    kolektivna (splošna)
    potrošnja consumo generale
    kolektivna zemlja demanio comunale
    lingv. kolektivno (skupno)
    ime nome collettivo
    polit. sistem kolektivne varnosti sistema di sicurezza collettiva
  • krívden (-dna -o) adj. jur. della colpa; colpevole; criminale, criminoso:
    krivdno dejanje azione colpevole
    krivdna odgovornost colpevolezza, reità
  • lásten (-tna -o) adj.

    1. proprio:
    imeti lastne dohodke avere redditi propri

    2. pog. suo, proprio:
    iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
    storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

    3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
    zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

    4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
    to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

    5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
    Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    videti na lastne oči vedere coi propri occhi
    sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
    storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    trg. lastna cena prezzo di costo
    fiz. lastna frekvenca frequenza propria
    elektr. lastna indukcija autoinduizione
    ekon. lastna sredstva mezzi propri
    teh. lastna teža vozila peso a vuoto
    lingv. lastno ime nome proprio
    lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
    PREGOVORI:
    lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • ležáti (-ím) imperf.

    1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
    ležati v postelji stare a letto
    ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
    ležati kot mrtev giacere immobile
    ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
    ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

    2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
    tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
    na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

    3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

    4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
    dežela leži na severu la regione si trova nel nord
    organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

    5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
    po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

    6. (izraža stanje osebka)
    ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
    ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
    ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
    igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
    pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
    to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
    do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
    povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
    pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
    odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
    vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
    ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
    ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
    pren. ležati v prahu giacere nella polvere
    ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
    pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
    mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
    ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
  • napŕtiti (-im) | naprtováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. caricare, mettere sulle spalle:
    naprtiti vrečo caricare sulle spalle un sacco

    2. pren. accollare, addossare:
    naprtiti komu odgovornost accollare a uno la responsabilità
    naprtiti komu krivdo za neuspeh addossare a uno la colpa dell'insuccesso

    3. pren. (pripisati, prisoditi) ascrivere qcs. a; incolpare uno di:
    naprtiti komu tatvino incolpare uno di furto

    B) napŕtiti si (-im si) | naprtováti si (-újem si) perf., imperf. accollarsi, addossarsi, assumersi; farsi carico di:
    naprtiti si številno družino accollarsi una famiglia numerosa
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • odškodnínski (-a -o) adj. di indennità, di indennizzo, di risarcimento; compensativo:
    odškodninska tožba azione per risarcimento dei danni
    odškodninska odgovornost obbligo di risarcire i danni
  • osében (-bna -o) adj.

    1. personale, individuale:
    osebni podatki dati personali, generalità
    osebni opis connotati
    osebni dohodek reddito individuale
    osebna izkaznica carta d'identità
    osebna korist tornaconto
    jur. osebni stan stato civile

    2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
    osebna žalitev offesa personale, individuale
    osebni motivi motivi personali
    osebne pravice diritti dell'individuo
    podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
    osebna pozornost interessamento

    3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
    osebna prtljaga bagagli, effetti personali
    osebna higiena igiene personale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    osebni avtomobil berlina, limousine
    osebno dvigalo ascensore
    lingv. osebna glagolska oblika forma finita
    jur. osebna lastnina proprietà personale
    šport. osebna napaka fallo personale
    osebna odgovornost responsabilità individuale
    osebna pokojnina pensione individuale
    osebna svoboda libertà individuale
    osebni dohodek reddito individuale
    šport. osebni rekord record personale
    lingv. osebni zaimek pronome personale
    osebno delo lavoro indipendente
    osebno jamstvo garanzia personale
    osebno perilo biancheria personale
    jur. osebno pravo diritto personale
    inform. osebni računalnik personal computer
    osebno pojmovanje soggettività
    osebno vodilo massima
  • pléča (pléč) n pl. anat. spalla, spalle; omero; pren. schiena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prevzeti odgovornost na svoja pleča assumersi le responsabilità
    imeti jih devetdeset na plečih avere novant'anni (sul groppone)
    ostati na plečih restare a carico, dover curarsene
  • pred prep.

    I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

    1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
    stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
    položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
    pred zoro innanzi l'alba

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
    postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

    II. (z orodnikom)

    1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
    čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
    stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
    pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
    zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

    3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
    vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
    pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

    4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
    Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
    zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

    5. (izraža pričakovano) davanti a:
    lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

    6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
    zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
    skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
    imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
    avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
    pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
    biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
    pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
    ekst. pred očmi sottocchio
    imeti pred očmi avere sottocchio
    pred smrtjo in extremis
    ure pred svitom ore antelucane
  • prelágati (-am) | preložíti (-ím) perf., imperf.

    1. spostare;
    reka prelaga strugo il fiume cambia l'alveo

    2. trasbordare

    3. addossare, gravare:
    prelagati odgovornost na druge addossare la responsabilità su altri; scaricare la responsabilità su altri, addossare la responsabilità ad altri
    prelagati krivdo na drugega incolpare un altro, scaricare la colpa su un altro, addossare la colpa a qualcun altro

    4. rinviare, differire, aggiornare:
    preložiti izstrelitev satelita rinviare il lancio del satellite
    preložiti sejo rinviare, aggiornare la seduta
    obrt. prelagati šibe, vitre eno čez drugo intrecciare i vimini
    grad. preložiti streho ricoprire il tetto
    grad. preložiti cesto spostare il tracciato della strada
  • prenášati (-am) | prenêsti (-nêsem) imperf., perf.

    1. trasportare, trasferire, spostare, portare, riportare; devolvere:
    prenašati na hrbtu, v rokah trasportare a spalla, portare in braccio
    prenašati težo z ene noge na drugo trasferire il peso da una gamba all'altra
    prenesti znesek v dobrodelne namene devolvere una somma in beneficienza

    2. trasmettere, trasportare:
    prenašati električno energijo trasportare l'energia elettrica
    prenašati gibanje, vrtenje trasmettere il moto, la rotazione

    3. comunicare, trasmettere, veicolare:
    prenesti bolezen veicolare una malattia

    4. riportare, trasferire, tradurre:
    prenesti ideje v prakso tradurre le idee in pratica

    5. rad. trasmettere:
    prenašati govor, tekmo trasmettere un discorso, una partita

    6. trasmettere, scaricare, addossare, imporre:
    prenesti odgovornost na druge scaricare, addossare la responsabilità su altri
    prenesti naloge, funkcije na druge organe trasmettere compiti, funzioni ad altri organi

    7. (prestati, prestajati, trpeti) sopportare, patire, soffrire; tollerare; digerire:
    prenesti krivico, žalitve sopportare l'ingiustizia, le ingiurie
    tistega človeka sploh ne prenesem quell'uomo non lo digerisco proprio
    prenašati kavo, alkoholne pijače portare bene il caffè, gli alcolici
    ne prenesti hrupa non sopportare il baccano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (dobro) prenašati leta portare bene gli anni
    jur. prenesti lastninsko pravico z ene postavke na drugo (v zemljiški knjigi) volturare
    jur. prenesti lastništvo permutare
    inform. prenesti v digitalno obliko digitalizzare
    prenašati bolhe, uši impulciare, impidocchiare
    prenesti na daljavo teletrasmettere
    prenašati prek radia, televizije radiotrasmettere, teletrasmettere
    adm. prenesti na deželno pristojnost regionalizzare
  • ráma (-e) f

    1. anat. spalla; omero:
    dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
    potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
    ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
    na ramah a spalla
    na ramo, čez ramo a tracolla
    skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
    pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
    vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
    pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
    prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
    biti z ramo ob rami essere pari, uguali
    bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

    2. alp., obl. spalla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grad. stopniščna rama rampa di scale
    voj. na ramo! spall'arm!
  • valíti1 (-ím)

    A) imperf.

    1. rotolare, voltolare

    2. pren. scaricare; gettare:
    odgovornost valiti s sebe scaricare sugli altri la propria responsabilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    valiti besede v ustih masticare le parole

    B) valíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. rotolarsi, rotolare, voltolarsi:
    skala se vali po pobočju v dolino il masso rotola a valle per il pendio

    2. camminare, procedere goffo, lento

    3. riversarsi:
    množica se vali iz dvorane la moltitudine si riversa fuori della sala

    4. erompere (in gran quantità);
    iz dimnika se vali gost dim un fumo denso erompe dal comignolo
  • vódstven (-a -o) adj. direzionale, dirigenziale, di dirigente; della direzione:
    vodstveni delavec dirigente
    vodstvena odgovornost responsabilità di dirigente
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto