Franja

Zadetki iskanja

  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • bandêro (-a) n rel. stendardo, gonfalone:
    procesija z banderi processione con stendardi
    pren. pejor. nositi bandero v čem portare la bandiera, primeggiare in qcs.
  • bráda (-e) f

    1. anat. mento

    2. barba:
    briti brado farsi la barba, radersi
    gladiti brado accarezzarsi la barba
    nositi brado portare la barba
    gosta, trda brada barba folta, ispida
    črna, siva brada barba nera, brizzolata
    kozja brada barbetta, pizzo
    inter. pri prerokovi bradi! per la barba del Profeta!

    3. ekst. barba:
    gamsova brada barba del camoscio
    agr. brada na koruznem storžu barba del granoturco

    4. les. sfrangiatura; metal. bava; sbavatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. ta dovtip ima že brado la barzelletta è vecchia come il cucco
    imeti dve bradi avere il doppio mento, la pappagorgia
    friz. cesarska, francoska, mornarska brada barba imperiale, alla francese, alla Cavour
    čeb. brada (pri panju) banco d'involo
    bot. judovska brada sassifraga (Saxifraga sarmentosa)
    bot. travniška kozja brada barba di becco (Tragopogon pratensis)
    PREGOVORI:
    Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso
  • bŕk (-a) m

    1. baffo:
    dolgi brki mustacchi
    sukati, vihati si brke arricciarsi i mustacchi
    briti, nositi brke radersi, portare i baffi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    brki so se mu povesili si sente offeso, scoraggiato
    smejati se v brk ridere sotto i baffi
    v brk kaj povedati cantarla chiara a qcn.
    v brk se komu smejati, lagati ridere in faccia a qcn., mentire a qcn. sfacciatamente, spudoratamente, per la gola

    2. pl. brki baffi (del topo, del gatto ecc.)

    3. bot.
    mačkov brk (vrtna črnika) fanciullaccia (Nigella damascena)
  • cesárski (-a -o) adj.

    1. imperiale

    2. hist. imperiale, dell'impero (austro-ungarico); cesareo;
    cesarsko-kraljevi uradnik funzionario imperial-regio
    nositi cesarsko suknjo servire nell'esercito (austro-ungarico)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    cesarski orel aquila imperiale
    med. cesarski rez taglio cesareo
    bot. cesarski tulipan corona imperiale (Fritillaria imperialis)
  • čévelj (-vlja) m

    1. scarpa; calzatura:
    čevlji žulijo le scarpe sono strette
    nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
    boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
    nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
    ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
    krema za čevlje lucido, crema per scarpe
    krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
    žlica za čevlje calzatoio, corno
    čistilec čevljev lustrascarpe
    tovarna čevljev calzaturificio
    trgovina s čevlji negozio di calzature
    pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
    pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

    2. nareč. stivale:
    čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

    3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

    4. (dolžinska mera) piede
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
    hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
    PREGOVORI:
    le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
    brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • déte (-eta) n knjiž. (otrok) bambino; figlio:
    nositi dete pod srcem portare un bambino in grembo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    občinsko dete bambino abbandonato; ospite di un brefotrofio
    rel. božje Dete Bambin Gesù
    pren. mrtvorojeno dete cosa nata morta, destinata a fallire
  • dlán (-í) f

    1. palmo, palma (della mano)

    2. knjiž. (roka) mano:
    raskava, žuljava dlan mano callosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. dlani ga srbijo si sente prudere le mani
    pren. biti na dlani essere chiaro, evidente, lampante
    pren. nositi srce na dlani mostrare apertamente i propri sentimenti
  • dôbro adv.

    1. bene:
    dobro zaslužiti guadagnare bene
    dobro (srečno, uspešno)
    končati se finire bene
    dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
    dobro (toplo)
    obleči se vestirsi bene
    dobro (drago)
    prodati vendere bene, caro
    dobro videti, slišati vedere, sentire bene
    dobro (v izobilju, lagodno)
    živeti vivere bene

    2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
    dobro očistiti pulire bene
    dobro (močno, trdno)
    pritrditi fissare bene
    dobro (varno)
    shraniti conservare bene
    iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
    (kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

    3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
    zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

    4. v povedni rabi za izražanje:
    a) primernosti, koristnosti bene:
    dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
    b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
    dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
    c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
    pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

    5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
    dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
    še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

    6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
    dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
    dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dobro deti fare bene; far piacere
    dobro se goditi stare bene
    dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
    biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
    biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
    pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare
  • fána (-e) f pog. (zastava) bandiera:
    biti zbit kot turška fana essere stanco morto
    nositi fano primeggiare
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • hláče (hláč) f pl.

    1. obl. calzoni, pantaloni:
    nositi, obleči, sleči, strgati hlače portare, mettere, togliersi, stracciarsi i calzoni
    irhaste, platnene hlače calzoni di cuoio, di tela
    hlače do kolen calzoni alla zuava
    jahalne, smučarske hlače calzoni da equitazione, da sci
    dolge hlače calzoni lunghi
    kratke hlače calzoni corti, calzoncini, shorts
    spodnje hlače mutande
    hlače na zvonec calzoni a campana, a zampa d'elefante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hlače se mu tresejo, srce mu je v hlačah, podelal se je v hlače se l'è fatta nei calzoni, se l'è fatta sotto
    guliti, trgati hlače po šolskih klopeh scaldare i banchi
    šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače accarezzare le spalle a qcn.
    šalj. v tej družini žena nosi hlače in questa casa è la moglie che comanda
    pog. pren. skočiti v hlače vestirsi in fretta e furia
    pren. koliko pa te je v hlačah?! su, fatti sotto, se hai coraggio

    2. teh. tubo a Y
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • jájce (-a) n

    1. uovo:
    leči, odlagati jajca fare le uova
    ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
    kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
    jesetrova jajca uova di storione, caviale
    mravljinčja jajca uova delle formiche

    2. uovo (di gallina):
    izpiti jajce bere un uovo
    nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
    nositi, valiti jajca fare le uova
    pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
    biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
    jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
    (na) mehko kuhana jajca uova à la coque
    trdo kuhana jajca uova sode
    na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
    žvrkljana jajca uova frullate
    jajca v prahu uova in polvere

    3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
    jajca cianfrusaglie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
    pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
    pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
    čajna, pitna jajca uova da bere
    valilna jajca uova da covare
    gastr. nadevana jajca uova farcite
    poširana jajca uova in camicia
    PREGOVORI:
    boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
    jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • kraváta (-e) f cravatta:
    nositi kravato portare la cravatta
    zavezati kravato annodare la cravatta
  • krínka (-e) f maschera (tudi pren.); voj. mimetizzazione:
    nositi, nadevati si krinko portare la maschera
    pren. sneti krinko gettare la maschera
    strgati krinko smascherare
    pren. to je samo krinka è solo una maschera, una mascherata
    pustne krinke maschere (di carnevale)
  • máska (-e) f

    1. maschera; bautta:
    natakniti si, nositi, sneti masko mettersi la maschera, in maschera; portare la maschera, togliersi la maschera
    pustne maske maschere (carnevalesche)
    ples v maskah ballo in maschera
    obredne maske maschere rituali

    2. pren. (krinka) maschera, simulazione, manto, velo:
    pod masko zunanjega blišča se skriva notranja revščina sotto il manto dello sfarzo esteriore si nasconde una miseria interiore

    3. (predmet za zaščito obraza) maschera:
    plinska maska maschera antigas
    podvodna, potapljaška maska maschera subacquea
    zaščitna maska maschera antipolvere

    4.
    posmrtna maska maschera

    5. kozm. maschera di bellezza:
    blatna maska maschera di fango
    hranilna maska maschera idratante

    6. avt. avantreno; metal. forma di fonderia; um. mascherone; vet. mascherina; voj. mascheramento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. strgati komu masko z obraza togliere la maschera a qcn., smascherare qcn.
    med. kisikova maska maschera a ossigeno
    med. maska za narkozo maschera per anestesia
    šport. sabljaška maska maschera da scherma
    med. zaščitna maska maschera sanitaria, mascherina
  • mórje (-a) n

    1. mare:
    reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
    pluti po morju navigare
    potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
    potisniti ladjo v morje varare una nave
    gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
    vihar na morju tempesta di mare; uragano
    globoko, plitvo morje mare profondo, basso
    modro morje mare azzurro
    mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
    na odprtem morju in alto mare
    peščeno morje mare di sabbia
    nekdo je padel v morje! uomo in mare!
    geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
    Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

    2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
    bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

    3. (morska voda) mare

    4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
    preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
    žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
    ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
    iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    pren. v morje vreči buttare a mare
    pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
    zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
    geol. brahično morje mare salmastroso
    mrtvo morje mare morto
    notranje morje mare interno
    obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
    odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
    morje ljudi un fottio di gente
    PREGOVORI:
    hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano