Franja

Zadetki iskanja

  • kòš (-a) m

    1. gerla:
    agr. gnojni koš carro del letame
    pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

    2. cesta, cesto; canestro, paniere:
    koš za papir cestino (della carta straccia)

    3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

    4. anat.
    prsni koš cassa, gabbia toracica

    5. šport. canestro, cesto:
    metati, streljati na koš tirare a canestro
    zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

    6. navt. (jamborni koš) coffa

    7. žarg. mont.
    dvigalni koš gabbia (di estrazione)

    8. (velika količina) mucchio; palata:
    na koše a mucchi, a palate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
    metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
    ne soditi v isti koš non essere uguali
    romati v koš essere cestinato
    agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
    čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
    zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
    gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
    avt. prekucni koš cassone ribaltabile
    teh. sesalni koš succhieruola
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dejáti2 (déjem) perf. mettere:
    dejati otroka v posteljo mettere a letto il bambino
    tele dejati na raženj mettere il vitello ad arrostire (allo spiedo)
    kam neki so se dejali? dove (mai) sono? dove sono andati a finire?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dejati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pren. ne dejati koga iz kože non far male a
    pren. dejati koga v koš aver ragione di qcn., aver la meglio su qcn.
    dejati koga v sveto olje dare a qcn. l'estrema unzione
    dobro dejati fare bene; gradire, piacere
    sončni žarki dobro dejo il sole fa bene
    hvala mu dobre de gli piace essere lodato
    nič ne de non fa niente
    od zadrege ni vedel, kam bi se dejal dall'imbarazzo non sapeva cosa fare
  • déti (dénem) perf. mettere:
    deti roke v žep mettere le mani in tasca
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponekod, denimo na deželi, običaja ne poznajo in certi luoghi, per esempio nel contado, questa usanza non è conosciuta
    knjiž. denimo, da je tako mettiamo che sia così
    pog. deti šale na stran scherzi a parte
    pren. deti koga v koš mettere qcn. nel sacco
    dobro deti (prijati, koristiti) fare bene; ekst. (ugajati) piacere
    pren. ne vedeti, kam se deti non sapere che cosa fare, come comportarsi
  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • ísti (-a -o)

    A) adj.

    1. stesso, medesimo, identico:
    rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
    en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
    hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

    2. pog. (enak) stesso, uguale:
    nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
    pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
    pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
    ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
    v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
    v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
    pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
    (človek) istih let coetaneo

    B) ísti (-a -o) m, f, n

    1. isti, ista lo stesso, la stessa

    2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
    goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
    biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima
  • jámboren (-rna -o) adj. navt. dell'albero:
    jamborne vrvi sartie
    jamborni koš coffa
    jamborni sedež scassa
  • kôšek (-ška) m

    1. dem. od koš cestello, cestino

    2. bot. cesto

    3. čeb. cestella
  • mèt (méta) m

    1. lancio, tiro; getto:
    met na koš tiro a canestro
    met krogle getto del peso
    met kamna sassata

    2. fiz.
    navpični met moto verticale
    vodoravni met moto orizzontale

    3. šport. lancio:
    met diska, kladiva, kopja, krogle lancio del disco, del martello, del giavellotto, del peso
  • metánje (-a) n lancio, getto; tiro:
    metanje diska lancio del disco
    metanje na koš tiro a canestro
    pren. metanje peska v oči il gettare fumo negli occhi a qcn.
    rib. metanje mreže retata
    metanje na tla atterramento
  • opazoválen (-lna -o) adj. di osservazione:
    opazovalna odprtina spia, spioncino
    opazovalna postaja stazione di osservazione
    navt. opazovalni koš coffa
  • opŕten (-tna -o) adj. da portare sulle spalle:
    oprtni koš gerla
    žel. oprtni prevoz trasporto combinato rotaia-strada
  • pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
    govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
    prsni žep suknjiča taschino della giacca
    prsni obseg circonferenza del torace
    prsni koš cassa toracica, torace
    prsni bradavici capezzoli
    anat. prsna votlina cavità toracica
    anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
    anat. prsna mrena pleura
    zool. prsna plavut pinna pettorale
    anat. prsna vretenca vertebre toraciche
    prsni čaj tisana contro la tosse
    gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
    prsno dihanje respirazione coi polmoni
    prsno padalo paracadute pettorale
    šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana
  • rómati (-am) imperf., perf.

    1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
    romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

    2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
    romati po svetu girare il mondo
    njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
    knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
    marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
    prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
    na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino
  • stréljati (-am) imperf.

    1. sparare, far fuoco; tirare:
    streljati v tarčo sparare a segno
    streljati v zrak sparare in aria
    streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
    streljati s šibrami sparare con pallini
    streljati v rafalih sparare a raffica
    streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
    tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
    streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
    streljati divjad sparare alla selvaggina
    streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
    streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
    streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
    šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta

    2. pren.
    streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose

    3. šport. tirare:
    streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro
  • stŕpati (-am) perf. stipare, ficcare; insaccare:
    pren. strpati vse v isti koš fare d'ogni erba un fascio, mettere tutto in un mazzo
  • tláčiti (-im) imperf.

    1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
    tlačiti grozdje pigiare l'uva
    tlačiti krompir schiacciare le patate

    2. ficcare, pigiare:
    tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
    pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
    tlačiti hrano vase ingollare il cibo

    3. pren. soffocare:
    tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

    4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
    tlači jih revščina sono poveri in canna
    tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
    ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
    ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
    pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio
  • tŕpati (-am)

    A) imperf. ficcare, spingere, riempire di:
    trpati datume v možgane riempire la testa di date
    pren. trpati vse v en koš fare di ogni erba un fascio

    B) trpati se (-am se) imperf. refl. riempirsi:
    trpati se s hrano ingollare il cibo
  • zabíjati (-am) | zabíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. conficcare, piantare; battere:
    zabiti žebelj v zid piantare un chiodo nel muro
    zabijati pilote battere i pali

    2. turare, chiudere; inchiodare:
    zabijati sode z vehami chiudere le botti col cocchiume
    zabijati krsto inchiodare la bara

    3. šport. žarg.
    zabiti gol dare un gol, realizzare
    zabiti žogo v koš (pri košarki) schiacciare

    4. pren.
    zabiti, zabijati v glavo inculcare, imprimere nella testa
    zabijati učencem v glavo slovnična pravila inculcare nella testa degli scolari le regole della grammatica

    5. pren. (zapraviti, zapravljati) perdere, scialare:
    zabijati čas perdere tempo; passare, ammazzare il tempo
    zabijati denar perdere, scialare il denaro

    6. pog. (odrezavo zavrniti, zavračati) ribattere, replicare (a); rimbeccare qcn.:
    pog. zabiti komu kajlo ribattere, rimbeccare qcn.

    B) zabíti se (-bíjem se) perf. refl.

    1. pren. isolarsi, segregarsi

    2. pren. immergersi:
    zabiti se v študij immergersi nello studio

    3. pog. (zaleteti se, trčiti) urtare, schiantarsi contro:
    zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid per l'eccessiva velocità si schiantò contro un muro

    C) zabíti si (-bíjem si) perf. refl.
    zabiti si v glavo ficcarsi, mettersi in testa
  • zadéti (-dénem) | zadévati (-am) perf., imperf.

    1. colpire, urtare, cozzare (contro), investire:
    ladja je s kljunom zadela ob čer la nave cozzò con la prua contro uno scoglio

    2. colpire, battere, centrare:
    strela je zadela zvonik un fulmine ha colpito il campanile
    zadeti tarčo colpire, centrare il bersaglio

    3. zadeti, zadevati na mettere (addosso):
    zadeti koš na hrbet mettere la gerla in spalla

    4. vincere:
    zadeti na loteriji vincere alla lotteria

    5. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    podražitve so zadele predvsem nižje sloje i rincari hanno colpito anzi tutto le classi subalterne

    6. interessare:
    povečanje pokojnin zadene vse upokojence l'aumento delle pensioni interessa tutte le categorie di pensionati

    7. subire, esser colto:
    kap ga je zadela è stato colto da un colpo apoplettico

    8. cogliere:
    slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe il pittore ha colto magistralmente il colore dell'atmosfera autunnale

    9. (uganiti) indovinare, infilare, azzeccare:
    ne zadene prav nobene non ne azzecca una!

    10. zadevati koga, kaj concernere, riguardare qcn., qcs.:
    kar zadeva mene, so stvari urejene per quel che mi riguarda la faccenda è regolata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ne zadeni, da bi nas pozabil Dio non voglia che si dimentichi di noi!
    pren. zadeti bistvo cogliere l'essenziale, la sostanza di qcs.
    pren. zadeti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    pren. zadeti pravo struno toccare la corda giusta
    pren. zadeti žebljico na glavico, zadeti v črno cogliere nel segno