hláče (hláč) f pl.
1. obl. calzoni, pantaloni:
nositi, obleči, sleči, strgati hlače portare, mettere, togliersi, stracciarsi i calzoni
irhaste, platnene hlače calzoni di cuoio, di tela
hlače do kolen calzoni alla zuava
jahalne, smučarske hlače calzoni da equitazione, da sci
dolge hlače calzoni lunghi
kratke hlače calzoni corti, calzoncini, shorts
spodnje hlače mutande
hlače na zvonec calzoni a campana, a zampa d'elefante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače se mu tresejo, srce mu je v hlačah, podelal se je v hlače se l'è fatta nei calzoni, se l'è fatta sotto
guliti, trgati hlače po šolskih klopeh scaldare i banchi
šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače accarezzare le spalle a qcn.
šalj. v tej družini žena nosi hlače in questa casa è la moglie che comanda
pog. pren. skočiti v hlače vestirsi in fretta e furia
pren. koliko pa te je v hlačah?! su, fatti sotto, se hai coraggio
2. teh. tubo a Y
Zadetki iskanja
- bermúda adj. inv. obl.
bermuda hlače bermuda - elástičen (-čna -o) adj.
1. (prožen) elastico:
elastičen material materiale elastico
2. (raztegljiv) elastico; elasticizzato:
elastične hlače pantaloni elasticizzati
3. (lahkoten, gibčen) elastico, sciolto, agile
4. pren. (tudi pejor.) elastico:
človek precej elastičnih moralnih načel uomo di principi morali piuttosto elastici - gúliti (-im)
A) imperf.
1. logorare; sfregare; pren.
guliti pelod mordicchiare, succhiare il polline
pog. pren. guliti hlače po šolskih klopeh andare a scuola (senza profitto)
pren. guliti isto obleko portare sempre gli stessi stracci
lov. guliti rogovje sfregare le corna
2. pejor. (izkoriščati, odirati) sfruttare, spellare, spremere, mungere
B) gúliti se (-im se) imperf. refl. žarg. šol. sgobbare - írhast (-a -o) adj.
1. di (pelle di) camoscio:
irhaste hlače calzoni di camoscio
2. pejor. cafone, goffo - iztépati (-am) | iztêpsti (-têpem) imperf., perf.
1. battere, spolverare col battipanni (coperte, tappeti e sim.):
pren. iztepsti komu hlače spolverare la schiena, il groppone a qcn.
2. pren. cavare (un vizio, trattando con severità) - jahálen (-lna -o) adj. da equitazione; ippico:
jahalna obleka completo da equitazione
jahalna steza maneggio
jahalne hlače pantaloni alla zuava, alla cavallerizza
jahalni bič frustino
jahalni konj cavallo da sella
jahalni škornji stivali da equitazione
jahalni šport ippica, equitazione - jêrmen (-éna) m
1. cinghia, correggia:
čeladni jermen cinghia dell'elmetto
čezramni jermen tracolla
pasji jermen guinzaglio
jermen za brušenje britev affilarasoio
jermen za čevlje lacciolo, stringa
jermen za hlače cintura, cinghia
podrepni jermen sottocoda
2. teh. cinghia; nastro:
čelni jermen frontale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
členasti jermen cinghia articolata
dovajalni jermen nastro trasportatore
gonilni jermen cinghia di trasmissione
klinasti jermen cinghia trapezoidale
ploščati jermen cinghia piana
nosilni jermen spallaccio - klóp (-í) f panca, panchina; banco:
kamnita, lesena klop panca di pietra, di legno
cerkvena klop banco di chiesa
oslovska klop banco degli asini
šolska klop banco (di scuola)
poslanska klop banco dei deputati, seggio parlamentare
zatožna klop banco degli imputati
drgniti, guliti hlače po šolskih klopeh andare a scuola; pejor. scaldare i banchi, le panche
postaviti koga na zatožno klop mettere uno sul banco degli imputati
šport. kazenska klop box (di punizione)
šport. (telovadna) klop panca - krátek (-tka -o)
A) adj.
1. corto, breve; pren. succinto:
kratki lasje capelli corti
kratke hlače pantaloni corti
kratko pismo lettera breve
kratki film cortometraggio
2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
kratka bolezen malattia breve
kratek rok breve termine
kratko življenje vita breve
v kratkem času in breve tempo
3. elektr.
kratki stik corto circuito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
biti kratke pameti avere il cervello di gallina
biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
med. kratka sapa fiato grosso
lingv. kratki samoglasnik vocale breve
rad. kratki valovi onde corte
obl. kratek brezrokavni plašč mantella
ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
obl. kratek jopič giubbotto
hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
kratek oris schizzo
muz. kratek predložek acciaccatura
kratek sprehod giretto
šport. kratek (kondicijski)
trening sgroppata
muz. kratka arija arietta
kratka dvocevka (mafijašev) lupara
avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
muz. kratka pavza comma
hist. kratka pištola mazzagatto
lit. kratka poučna zgodba apologo
kratka pridiga, kratek govor sermone
pren. kratka reklama stacco
lit. kratka študija profilo
kratka vsebina sommario
obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
obl. kratke hlače angl. shorts
kratko pojasnilo cenno
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte
B) krátki (-a -o) m, f, n
držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
v kratkem (kmalu) tra breve - naredíti (-ím)
A) perf.
1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi
2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito
3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
B) naredíti se (-ím se) perf. refl.
1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto
2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?! - natakníti (-em) | natíkati (-am) perf., imperf.
1. infilzare:
natakniti meso na raženj infilzare la carne sullo spiedo
hist. natakniti na kol impalare
2. mettere, infilare:
natakniti prstan mettere, infilare l'anello
natakniti očala mettere gli occhiali
natakniti komu lisice mettere a uno le manette, ammanettare uno
natakniti kodeljo (na preslico) arroccare
natakniti uzde imbrigliare; knjiž. immorsare
3. natakniti, natakniti si mettersi; vestire, calzare:
natakniti čevlje mettere le scarpe
natakniti si hlače vestire i pantaloni
pren. natakniti komu roge mettere le corna a uno - nosíti (-im)
A) imperf.
1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere
2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano
3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie
4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?
5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca
6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte
7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico
8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro
9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di
10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca
11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
B) nosíti se (-im se) imperf. refl.
1. portarsi, incedere
2. spostarsi; diffondersi
3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore
4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda
5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi - obój (-a -e) pron. ambedue, tutt'e due:
mladina obojega spola i giovani di ambedue i sessi
(pri množinskih samostalnikih) umazati oboje hlače sporcare i pantaloni, ambedue i pantaloni - opét (-a -o) adj. star. aderente:
opete hlače pantaloni aderenti - otépati (-am) | otêpsti (otêpem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
otepati orehe abbacchiare le noci
2. battere (i cereali)
3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
otepati z repom scodinzolare
4. pren. mangiare, spolverare
5. pren. obl. ballare addosso:
hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
pren. otepati revščino vivere stentatamente
pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
otepati po cesti arrancare per la strada
B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.
1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
otepati se funkcije rifiutare la carica
2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica
3.
otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza - ózek (ózka -o) adj.
1. stretto, angusto:
ozka cesta una strada stretta
ozek prehod passaggio stretto
ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa
2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia
3. stretto, ristretto, limitato:
ozke hlače calzoni stretti
obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
anat. ozka medenica bacino stretto
vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
ozki film pellicola a passo ridotto
lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
anat. ozko črevo intestino digiuno
obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
geogr. ozek gorski prelaz forcella
pren. ozek hodnik budello
ozka luknja pertugio
ekst. ozka proga stria
alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
ozka ulica angiporto, calle, vicolo
gastr. ozki rezanci bavette - pás (-ú) m
1. cintura, cintola, cinghia:
pas za hlače cintura, cinghia dei pantaloni
pren. zategovati pas tirare la cinghia
2. cintura, vita:
imeti vitek pas avere un vitino da vespa, avere una vita sottile, snella
3. (priprava) cintura:
pas za nogavice reggicalze
voj. pas z naboji cinturone
rešilni pas salvagente, cintura di salvataggio
trebušni pas panciera
avt. varnostni pas cintura di sicurezza
hist. čednostni pas cintura di castità
med. kilni pas cinto erniario
rel. molilni pas filatterio
redovniški pas cordiglio, cordone
4. (kar je podobno pasu) fascia, striscia
5. (ozko in dolgo področje) cintura, fascia, zona; banda:
fiz. frekvenčni pas banda di frequenza
obalni pas zona costiera
obmejni pas zona, fascia di confine
voj. obrambni, utrdbeni pas zona difensiva, fortificata
potresni pas zona sismica
vegetacijski pas fascia vegetativa
podnebni pas zona climatica
tropski pas zona torrida
6. avt. corsia:
vozni pas corsia di marcia (normale), corsia
odstavni pas corsia laterale, corsia di emergenza
prehitevalni pas corsia di sorpasso
pas za počasno vožnjo corsia di arrampicamento, corsia per veicoli lenti
7. voj. cinturone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hrbtni pas (pri konjski vpregi) cinghia dorsale, dossiere
geogr. hladni pas zona fredda
šport. mojstrski pas cintura
alp. plezalni pas imbracatura da scalata
fiz. sevalni pas fascia di radiazioni
požarni pas fascia antincendio
zeleni pas area, cintura verde
urb. delitev na pasove zonatura, zonazione - podélati (-am)
A) perf.
1. finire il lavoro
2. nareč. consumare
3. (predelati) trasformare, lavorare
4. (umazati z iztrebki) sporcare (defecando)
B) podélati se (-am se) perf. refl.
podelati se v hlače farsela addosso (tudi pren.)
vulg. na tvoje mnenje se podelam sul tuo parere ci caco sopra - póln (-a -o) adj.
1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro
2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale
3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto
4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento
5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole