Franja

Zadetki iskanja

  • celó adv.

    1. perfino, addirittura, finanche:
    izvoz je celo večji od lanskega le esportazioni sono perfino aumentate rispetto all'anno scorso

    2. (sploh) specialmente, specie:
    pomagati bližnjemu, če je v stiski pa še celo aiutare il prossimo, specie se in difficoltà
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • búča (-e) f

    1. bot. (rastlina in plod) zucca (Cucurbita maxima)

    2. pren. zucca, testa:
    trda buča testa dura
    imeti prazno bučo essere una zucca, essere senza sale in zucca

    3. boccia; ampolla; bulbo; cucurbita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    buča z vodo una boccia d'acqua
    buča za žganjekuho tamburlano
    kem. destilacijska buča alambicco
    kem. merilna buča matraccio graduato
    fiz. Heronova buča fontana di Erone
    pren. ohladiti bučo raffreddare una testa calda
    pren. dati jih komu po buči dargliene a qcn.
    dobiti jih po buči prenderle; prendersi una lavata di capo
    pren. prinesti celo bučo domov passarla liscia, cavarsela; uscire incolume
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • gnáti (žênem)

    A) imperf. ➞ pognati

    1. spingere, muovere, far andare, azionare:
    motor žene črpalko il motore muove la pompa
    predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
    gnati koso falciare
    gnati vesla remare
    gnati konja incitare, spronare il cavallo
    gnati sovražnika incalzare il nemico

    2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
    gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
    gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

    3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
    celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
    gnati v obup portare, indurre alla disperazione
    gnati v smrt portare alla morte, a morire

    4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
    ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

    5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gnati stvar predaleč esagerare
    pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
    pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
    pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
    med. gnati (bolnika)
    na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
    gnati k smehu far ridere, indurre al riso
    pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    gnati trmo incaponirsi in qcs.
    gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

    B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

    1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
    gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

    2. (s težavo se premikati) arrancare
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • híša (-e) f

    1. casa:
    kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
    kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
    pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
    montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
    atrijska hiša casa ad atrio
    večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
    arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
    pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
    mestna hiša municipio, palazzo comunale
    hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
    hiša žalosti casa, dimora del defunto

    2. (družina, rodbina) casa;
    pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
    meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

    3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
    časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
    založniška hiša (casa) editrice
    trgovska hiša impresa, ditta commerciale

    4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

    5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
    pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
    pren. rojstna hiša il tetto natio
    njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
    postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
    trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
    polit. Bela hiša Casa Bianca
    javna hiša casa di tolleranza
    PREGOVORI:
    žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa
  • interesántno

    A) adv. in modo interessante

    B) inter. interessante:
    interesantno, celo tam so vedeli za našo deželo interessante, persino lì conoscevano il nostro Paese
  • izbrísati (-bríšem) | izbrisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. (odstraniti z drgnjenjem) asciugare:
    izbrisati solze asciugare le lacrime

    2. (napraviti, da kaj ne obstaja več) cancellare, radiare; estinguere (tudi ekst.):
    izbrisati napis cancellare la scritta
    potres je izbrisal skoraj celo mesto il terremoto ha cancellato quasi tutta la città

    B) izbrísati se (-bríšem se) perf. refl. (iz društva) restituire la tessera, ritirarsi (da un'associazione)
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • létati (-am) imperf.

    1. volare:
    metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
    letati nad sorvolare
    letati okoli volteggiare

    2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
    letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
    letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

    3. pog. (tekati) correre, rincorrere

    4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
    letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
    pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
    pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa
  • mašíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zamašiti

    1. tappare, turare; zeppare:
    mašiti luknje tappare i buchi
    mašiti rano tamponare la ferita
    mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
    pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
    pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
    mašiti s trskami sverzare
    mašiti z vložki tassellare

    2. pigiare, stipare, ficcare, riempire

    3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
    celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito

    B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. mangiare, ingollare:
    mašiti se z jedjo ingollare il cibo

    2. (tlačiti se) pigiarsi
  • mogóče adv.

    1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
    ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

    2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
    mogoče on to ve forse lo sa lui
    do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

    3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
    mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

    4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
    ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
    ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

    5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
    boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
    premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
    nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

    6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
    kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni
  • napájati (-am) | napojíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. abbeverare (bestie)

    2. pog. dar da bere; ubriacare

    3. dare, erogare, rifornire di acqua; ekst. bagnare:
    izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto la sorgente è così forte che potrebbe rifornire di acqua un'intera città
    dolino napaja reka la valle è bagnata da un fiume

    4. (dajati gorivo, vodo za obratovanje) teh. alimentare

    B) napájati se (-am se) | napojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. attingere (qcs. a):
    realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja il realismo attinse alla sorgente della vita più autenticamente vissuta

    2. (naslajati se, uživati) godere, dilettarsi
  • odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.

    1. portare via, portare, asportare:
    odnašati smeti portare via le immondizie
    odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
    odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
    odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi

    2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
    odnesti medaljo conquistare una medaglia
    odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni

    3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
    odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero

    4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
    vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
    pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. odnesti pete battersela
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
    odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
    pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto
  • omrzéti (-ím) perf. intr. star.

    1. diventar odioso; sentire, provare avversione, ripugnanza (per); detestare:
    celo petje ji je omrzelo persino il canto le era diventato odioso

    2. diventare freddo, inaccostabile
  • pocedíti (-ím) | pocéjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. pog. bere, scolare, scolarsi:
    celo steklenico vina je pocedil si è scolato tutta una bottiglia di vino

    2. pog. pren.
    pocediti jo andarsene, svignarsela, scappare, far tela

    B) pocedíti se (-ím se) | pocéjati se (-am se) perf., imperf. refl. scolare, sgocciolare; pren.
    ob pogledu na bogato obloženo mizo so se mu pocedile sline alla vista della tavola riccamente imbandita gli venne l'acquolina in bocca
  • preglèd (-éda) m

    1. controllo, esame, verifica; revisione, visita:
    pregled dokumentov controllo dei documenti
    carinski pregled controllo doganale
    tehnični pregled revisione tecnica

    2. med. visita; esame; check-up:
    specialistični pregled visita specialistica
    laboratorijski pregled esame di laboratorio
    voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita

    3. rassegna; rivista; ispezione:
    pregled ruske književnosti rassegna di letteratura russa
    voj. opraviti pregled enot passare in rassegna le unità; ispezionare le unità
    pregled (preiskava)
    trgovskih ladij visita, ispezione delle navi mercantili

    4. imeti pregled čez kaj, nad čim sapere, conoscere qcs., essere al corrente di qcs.; (potere) vedere, controllare:
    z okna je imel pregled nad celo ulico dalla finestra poteva vedere tutta la via
    imeti pregled nad dogajanjem, imeti pregled nad porabo sredstev controllare lo svolgimento dei fatti, l'impiego dei mezzi
    imeti pregled nad potekom bitke poter seguire il corso della battaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (tehnični, pravni, administrativni) pregled visura
    med. pregled krvi emoscopia
    časn. žarg. pregled političnih novic pastone
  • prekvartáti (-ám) perf. giocare a carte:
    prekvartati celo noč giocare a carte tutta la notte