Franja

Zadetki iskanja

  • àmpak

    A) adv. pog. però; quanto:
    ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
    iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!

    B) konj.

    1. bensì, ma:
    prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me

    2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
    ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò

    3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
    lep je, ampak drag è bello, ma caro

    4. (na začetku stavka) ma:
    ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro
  • avtoritéta (-e) f

    1. (ugled, vpliv) autorevolezza, autorità

    2. (oseba, ki uživa ugled) autorità:
    biti avtoriteta v čem essere un'autorità in qcs., in fatto di qcs.
    on je avtoriteta v modernem zgodovinopisju è un'autorità nella storiografia moderna
  • bandêro (-a) n rel. stendardo, gonfalone:
    procesija z banderi processione con stendardi
    pren. pejor. nositi bandero v čem portare la bandiera, primeggiare in qcs.
  • beséda (-e) f

    1. parola; termine; espressione:
    domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
    narečna beseda dialettalismo
    iskrene, odkrite besede parole sincere
    tolažilne besede parole di conforto
    hude, ostre besede parole dure, aspre
    grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
    žaljive besede parole offensive
    moška beseda parola d'onore
    zadnje besede le ultime parole
    v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
    ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
    ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
    preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
    to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

    2. (zagotovilo, obljuba) parola:
    držati, izpolniti besedo essere di parola
    prelomiti besedo mancare di parola

    3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
    sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
    uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
    svoboda besede libertà di parola
    dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
    prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
    pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

    4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
    na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
    napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
    besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

    5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
    domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
    govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
    odrska beseda il linguaggio del teatro
    tehniška beseda linguaggio tecnico

    6. (besedilo) testo:
    kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

    7. (vloga pri odločanju) parola:
    imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
    imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

    8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
    njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
    založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    beseda za besedo parola per parola
    na besedo verjeti credere sulla parola
    koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
    ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

    9. rel.
    Beseda Verbo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
    človek redkih besed uomo di poche parole
    pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
    ni vredno besed non è il caso di parlarne
    ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
    ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
    požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
    požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
    vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    izginiti brez besede sparire senza dir parola
    ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
    opletati z besedami parlare a vanvera
    z drugimi besedami in altre parole
    nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
    konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
    zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
    zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
    zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
    imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
    beseda ni konj! domandare non costa niente
    lingv. dvozložna beseda bisillabo
    pregibna beseda parola variabile
    tvorba besed formazione delle parole
    vezana, nevezana beseda poesia, prosa
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
    lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • cedíti (-ím)

    A) imperf.

    1. colare, filtrare

    2. secernere

    B) cedíti se (-ím se) perf. refl. colare, gocciolare:
    iz nosa se mi cedi mi gocciola il naso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    cediti besede skozi zobe parlare tra i denti
    (počasi) cediti vino centellinare, sorseggiare il vino
    cediti se komu po čem qcs. far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    ti si dobil vse, mi pa sline cedimo tu hai avuto tutto, mentre noi siamo rimasti a bocca asciutta
    pog. cediti jo za kom correre dietro a qcn.
    tam se cedi med in mleko vi scorrono il latte e il miele
    vino se je kar cedilo od mize il vino scorreva a fiumi
  • čepéti (-ím) imperf. ➞ občepeti

    1. stare accovacciato, accoccolato

    2. starsene immobile, curvo

    3. trovarsi; starsene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. čepeti in čakati starsene con le mani in mano
    kar naprej čepeti pri knjigah stare sempre curvo sui libri
    pren. že dolgo čepeti pri čem non combinare niente, non finire un lavoro
    pren. čepeti doma non muoversi di casa
    pren. čepeti na zapečku chiocciare
  • črnílo (-a) n

    1. inchiostro:
    plavo, rdeče, zeleno črnilo inchiostro blu, rosso, verde
    tiskarsko črnilo inchiostro da stampa
    pren. o čem preliti dosti črnila versare fiumi d'inchiostro su qcs.

    2. (črno barvilo) nero
  • čŕta (-e) f

    1. linea; riga, rigo:
    narediti, potegniti črto tirare una linea
    debela, tanka črta linea grossa, sottile
    navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
    cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
    vzporedna črta (linea) parallela
    muz. notna črta rigo musicale
    pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

    2. (črti podobna zareza) linea:
    črte na dlani, na roki linee della mano
    črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

    3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
    bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

    4. (obris, kontura) linea, contorno

    5. gled. cancellazione (del testo)

    6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
    pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
    (opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
    pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
    znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
    razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
    aer. zračna črta linea d'aria
    avt. neprekinjena črta striscia continua
    jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
    mat. ulomkova črta linea frazionale
    navt. vodna črta linea d'acqua
    ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
    šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza
  • dôbro adv.

    1. bene:
    dobro zaslužiti guadagnare bene
    dobro (srečno, uspešno)
    končati se finire bene
    dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
    dobro (toplo)
    obleči se vestirsi bene
    dobro (drago)
    prodati vendere bene, caro
    dobro videti, slišati vedere, sentire bene
    dobro (v izobilju, lagodno)
    živeti vivere bene

    2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
    dobro očistiti pulire bene
    dobro (močno, trdno)
    pritrditi fissare bene
    dobro (varno)
    shraniti conservare bene
    iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
    (kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

    3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
    zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

    4. v povedni rabi za izražanje:
    a) primernosti, koristnosti bene:
    dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
    b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
    dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
    c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
    pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

    5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
    dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
    še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

    6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
    dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
    dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dobro deti fare bene; far piacere
    dobro se goditi stare bene
    dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
    biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
    biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
    pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare
  • dokônčen (-čna -o) adj.

    1. finale; ultimo:
    o čem izreči dokončno besedo dire l'ultima parola
    dokončna zmaga vittoria finale

    2. definitivo:
    dokončna sodba sentenza definitiva
  • dolóčen (-čna -o) adj. determinato; dato, certo; determinativo; chiaro, inequivocabile, preciso:
    izreči (o čem) določeno mnenje esprimere (su qcs.) un'opinione, una qualche opinione
    zahtevati določen odgovor esigere una risposta chiara
    lingv. določna glagolska oblika forma determinativa del verbo
    lingv. določni člen articolo determinativo
    o njem ne vem nič določnega di lui non so niente di preciso
  • domá adv.

    1. a casa, in casa:
    doma pri starših in casa dei genitori

    2. (v domačem kraju, v domači deželi) in casa; in patria; da noi, dalle nostre parti, nel nostro paese, nel paese nativo:
    osnovno šolo je obiskoval doma la scuola elementare la frequentò nel paese nativo
    kaj izdelovati doma fabbricare, produrre in patria, nel paese
    šport. igrati doma giocare in casa

    3. (po rodu):
    biti doma iz bogate hiše provenire da famiglia benestante
    od kod si doma? di dove sei?, da dove vieni?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti doma v čem essere forte in qcs., intendersi di qcs.
    počutiti se kakor doma sentirsi come a casa propria
    PREGOVORI:
    povsod je dobro, doma je najboljše a ogni uccello suo nido è bello
    ljubo doma, kdor ga ima casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembi una badia
  • dvóm (-a) m dubbio; incertezza, perplessità, esitazione;
    dvomi ga mučijo, obhajajo è tormentato, assalito dai dubbi
    rahel dvom se ga loteva è preso da un dubbio
    znebiti se dvomov, pregnati dvome liberarsi dei dubbi
    dogodek, ki zbuja dvome o čem fatto che induce a dubitare di
    filoz. metodični dvom dubbio metodico
    verski dvomi dubbi di natura religiosa
    ni dvoma, brez vsakega dvoma senza dubbio, indubbiamente
  • edín (-a -o) adj. unanime:
    biti si edini v čem essere unanimi in qcs.
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • hrúška (-e) f

    1. bot. (sadno drevo) pero (Pirus communis); (sad) pera:
    divja hruška (drobnica) pero selvatico
    suhe hruške pere secche

    2. (predmet podoben sadu) pera, bulbo:
    hruška toplomera bulbo del termometro
    gumijasta hruška peretta (per clistere)
    pren. električna hruška lampadina
    voj. hruška bomba a mano
    nareč. medvedove hruške bacche di biancospino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vedeti, po čem so hruške capire l'antifona
    pog. pren. ne s hruške pasti non esser nato ieri
    pren. pasti s hruške essere una testa di rapa
    pog. znati več kot hruške peči sapere un sacco di cose
    hist. davilna hruška (mučilna naprava) pera d'angoscia
    PREGOVORI:
    zrela hruška sama pade le pere mature cadono da sole
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene