Franja

Zadetki iskanja

  • centromediano m šport srednji branilec, prosti igralec
  • disassortito agg. trgov. v prosti prodaji
  • parafarmacēutico agg. (m pl. -ci) farm. v prosti prodaji
  • pensierino m

    1. pomanjš. od ➞ pensiero:
    fare un pensierino su qcs., farci un pensierino kaj si zaželeti

    2. pog. pozornost, ljubeznivost

    3. šol. (osnovnošolski) prosti spis
  • ponte

    A) m

    1. gradb. most:
    ponte di calcestruzzo, di legno, di pietra betonski, lesen, kamnit most
    ponte levatoio dvižni most
    ponte mobile, girevole pomični most
    ponte d'equipaggio voj. pontonski most
    fare a qcn. i ponti d'oro komu slikati, obljubljati deveta nebesa
    fare da ponte pren. biti opora, služiti kot opora
    gettare un ponte postaviti, zgraditi most (tudi pren.);
    tagliare, rompere i ponti pren. podreti vse mostove

    2. ekst.
    ponte radio radijski most
    ponte aereo zračni most
    testa di ponte voj. mostišče

    3. navt.
    ponte di coperta paluba, krov
    ponte di passeggio sprehajalna paluba
    ponte di volo vzletna steza (na letalonosilki)

    4. gradb. oder

    5. avto zadnji most

    6.
    ponte a bilico tehtnica z mostičkom

    7. med. (zobni) mostiček

    8. prosti dnevi (zaradi praznikov):
    fare il ponte kombinirati proste dni
    il ponte di Capodanno novoletni prazniki, prosti dnevi

    B) agg. invar. prehoden; premostitven:
    governo ponte prehodna vlada
    legge ponte premostitveni zakon
  • s.l. kratica

    1. športstile libero prosti slog

    2. sine loco, senza luogo brez navedbe kraja
  • caduta f

    1. pad, padec, padanje, izpadanje:
    la caduta dei capelli izpadanje las
    la caduta della grandine padanje toče
    la caduta di un grave fiz. prosti pad telesa
    caduta di tensione elektr. padec napetosti
    caduta termica fiz. toplotni padec
    caduta d'acqua slap

    2. pren. padec; kapitulacija; propad:
    la caduta dell'Impero Romano propad rimskega cesarstva
    la caduta del governo padec vlade

    3. ekst. greh
  • disingranare v. tr. (pres. disingrano) (disaccoppiare; disinnestare) strojn. ločiti, ločevati; izklopiti:
    disingranare la marcia avto dati v prosti tek
  • fōlle

    A) agg.

    1. nespameten, neumen, nor, blazen (tudi pren.):
    sei folle a tentare quest'impresa nor si, da se spuščaš v tako podjetje
    avere un'idea folle imeti noro idejo

    2. tehn. prazen, prost (tek motorja)

    B) m

    1. blaznež, norec:
    sguardo da folle blazen pogled

    2. tehn.
    in folle v prostem teku:
    mettere il motore in folle dati motor v prosti tek
  • franco1

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. prost, oproščen:
    merce franca di dogana, di dazio carine oproščeno blago
    zona franca prosta carinska cona
    porto franco prosta luka
    franco muratore prostozidar
    franco tiratore ostrostrelec; prosti strelec (kdor v parlamentu glasuje proti direktivam lastne stranke)
    franco di porto oproščen poštnine (na račun pošiljatelja)
    farla franca poceni, brez kazni se izmazati

    2. odkrit, odkritosrčen, iskren:
    discorso franco odkrite besede
    voglio essere franco con te s tabo hočem biti odkrit

    3. samozavesten; ponosen, drzen:
    piglio franco samozavestna drža
    andar franco biti samozavesten

    B) avv. odkrito, neprisiljeno
  • impiegare

    A) v. tr. (pres. impiēgo)

    1. rabiti, uporabljati; vložiti, vlagati, investirati:
    per arrivare in ufficio impiego mezz'ora da pridem v pisarno, porabim pol ure
    impiegare il tempo libero izrabljati prosti čas

    2. trošiti:
    impiegare il denaro in cose inutili trošiti denar za nepotrebne stvari

    3. najeti, najemati; zaposliti, zaposlovati:
    l'hanno impiegato alla posta zaposlili so ga na pošti

    B) ➞ impiegarsi v. rifl. (pres. mi impiēgo) zaposliti se
  • libero

    A) agg. svoboden, prost:
    uomo libero svoboden človek
    essere libero di fare lahko delati
    libero da pregiudizi brez predsodkov
    ingresso libero prost vstop
    tempo libero prosti čas
    mondo libero polit. svobodni svet
    libero arbitrio relig. svobodna volja
    a piede libero pravo na prostosti
    linguaggio libero opolzko govorjenje
    libero professionista človek v svobodnem poklicu
    libero docente naslovni docent
    a ruota libera pren. nebrzdano, nekontrolirano

    B) m šport liber
  • occupare

    A) v. tr. (pres. ōccupo)

    1. zasesti; zavzeti; okupirati:
    il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
    occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
    occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
    occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

    2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
    occupare la carica di segretario biti tajnik
    l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

    3. zasesti, zasedati prostor:
    le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
    occupare la vista pren. ovirati pogled

    4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
    occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

    B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

    1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
    occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
    occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

    2. zaposliti, zaposlovati se:
    occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

    3. (impicciarsi) vtikati nos:
    occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
  • stile m

    1. slog, stil:
    stile accurato, elegante negovan, prefinjen slog
    stile ampolloso, prolisso nabrekel, dolgovezen slog
    elevatezza, eleganza di stile slogovna vzvišenost, prefinjenost
    stile bizantino, romanico, gotico umet. bizantinski, romanski, gotski stil
    mobili di stile stilno pohištvo

    2. štetje (časa), koledar:
    stile gregoriano, romano gregorijansko, rimsko štetje; gregorijanski, julijanski koledar
    vecchio, nuovo stile staro, novo štetje (pred gregorijansko reformo in po njej)

    3. obnašanje, ravnanje; gosposkost, prefinjenost, okus:
    vestire con stile okusno se oblačiti

    4. šport slog:
    stile libero prosti slog, crawl

    5. obl. kroj

    6.
    in grande stile v velikem stilu, velikopotezen, razkošen, imeniten

    7. stilet, bodalce
  • tiratōre m (f -trice) strelec:
    franco tiratore gverilec, partizan; pren. prosti strelec (v parlamentu)
    tiratore scelto voj. ostrostrelec, elitni strelec
  • tiro m

    1. poteg, potezanje:
    bestia da tiro vprežna žival
    tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
    tiro alla fune potezanje vrvi

    2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
    tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
    tiro con l'arco šport lokostrelstvo
    tiro di partenza šport startni strel
    tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
    tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
    a un tiro di schioppo streljaj daleč
    capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
    essere a tiro pren. pog. biti pri roki

    3. met, metanje; lučaj; strel:
    un tiro di dadi met kock
    il tiro del giavellotto šport met kopja
    tiro a canestro šport met na koš
    tiro in porta strel v vrata, na gol
    tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
    tiro di testa šport strel z glavo

    4. pren. lopovščina, grda šala:
    un tiro secco pog. nenadna smrt
    giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

    5. pren. pog. dim

    6. vohljaj, njuhljaj:
    un tiro di cocaina vohljaj kokaina
  • traduzione f

    1. prevod; prevajanje:
    una traduzione dall'italiano in sloveno prevod iz italijanščine v slovenščino
    traduzione automatica strojno prevajanje
    traduzione libera prosti prevod
    traduzione letterale dobesedni prevod
    traduzione consecutiva, simultanea konsekutivno, simultano prevajanje

    2. pravo privedba, prevoz (zapornikov):
    la traduzione dei detenuti prevoz zapornikov

    3. biol., kem. prenos
  • vērso3 m

    1. lit. verz, stih:
    versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
    versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

    2.
    versi pl. lit. pesem, pesniški spis

    3. relig. vrstica (iz svete knjige)

    4. ptičji glas; ekst. živalski glas

    5. klic; krik

    6. govorjenje; hoja:
    fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
    rifare il verso a qcn. posnemati koga

    7. usmeritev (dlak, vlaken)

    8. fiz. smer (vektorjev)

    9. smer:
    cose senza verso stvari brez repa in glave
    per ogni verso od vsepovsod
    andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
    cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
    capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
    pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
    prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
    prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
    rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

    10. pren. način:
    a verso spodobno, kot je treba
    fare a proprio verso narediti po svoje
    non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • vuōto

    A) agg.

    1. prazen; nezaseden:
    botte vuota prazen sod
    a mani vuote ne da bi kaj dosegel
    a stomaco vuoto tešč
    testa vuota puhloglavec
    rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

    2. pren. prazen, puhel:
    discorsi vuoti prazno besedičenje

    B) m

    1. fiz. vakuum:
    sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

    2. aero
    vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

    3. praznina; vrzel; prazno:
    cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
    fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
    fissare il vuoto strmeti v prazno

    4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
    vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
    restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

    5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
    vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
    vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
    colmare un vuoto zapolniti vrzel
    lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

    6. prazno, nepotrebno, jalovo:
    assegno a vuoto nekriti ček
    marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
    scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
    PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine
Število zadetkov: 20