Zadetki iskanja
- accezione f pomen, smisel
- lēttera f
1. črka:
lettera maiuscola, minuscola velika, mala črka
lettere cubitali, di scatola velike črke, črke velikega formata (v časopisu)
scrivere qcs. a tutte lettere kaj napisati brez okrajšav; pren. kaj povedati jasno in glasno
scrivere qcs. a lettere di fuoco pren. kaj ogorčeno napisati
2. tisk (tiskarska) črka
3. ekst. črka, (ožji) pomen:
secondo la lettera della legge točno po zakonu, po črki zakona
lettera morta pren. mrtva črka
4.
lettere pl. (facoltà di lettere) šol. filozofska fakulteta
belle lettere leposlovje
la repubblica delle lettere literarna srenja, literati
5. pismo; dopis:
lettera raccomandata ptt priporočeno pismo
lettera espresso ptt ekspresno pismo
lettera di affari poslovno pismo
lettera circolare okrožnica
lettera di credito ekon. akreditiv, kreditno pismo
lettera di sollecitazione opomin
lettera di porto, di vettura tovorni list, sprevodnica
lettera di accompagnamento spremno pismo
lettera di ringraziamento zahvalno pismo
lettera d'invito (pisno) vabilo
lettera di raccomandazione priporočilo
lettera d'ufficio službeni dopis
lettera di condoglianza sožalno pismo
lettera di avviso obvestilo
lettera minatoria grozilno pismo
lettere credenziali akreditiv
cassetta per le lettere, buca delle lettere ptt poštni nabiralnik
6.
lettere pl. (epistolario) pisma, zbirka pisem - sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena - significato m
1. pomen; smisel:
significato proprio e figurato dobesedni in preneseni pomen
parole senza significato nesmiselne besede
2. jezik označenec
3. pren. pomembnost, vrednost - uso2 m
1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj
2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge
3. pravo služnost
4. vaja
5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi
6.
usi pl. uzusi
7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza - valore m
1. veljava, vrednost
2. vrednost, cena:
campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet
3. ekon. vrednost:
valore aggiunto dodana vrednost
imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
valore di mercato tržna vrednost
4.
valori pl. dragocenosti; dragulji
5.
valori pl. ekon. vrednostni papirji:
Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
carta valori vrednostni papir
valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir
6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven
7. vrednota:
scala dei valori vrednostna lestvica
i valori umani človeške vrednote
8. mat., fiz. vrednost:
valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti
9. glasba trajanje, vrednost
10.
con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji
11. pomen:
il valore di un vocabolo besedni pomen
12. hrabrost, junaštvo; pogum:
atti di valore junaški podvigi
con grande valore izredno pogumno
medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času
13. umet.
valori pl. valerji:
valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji - valorizzare v. tr. (pres. valorizzo)
1. dvigniti, dvigovati, povečati vrednost (komu, čemu)
2. pren. poudariti, poudarjati; izpostaviti, izpostavljati
3. ekon. valorizirati; določiti, ugotoviti vrednost, pomen - passivante agg.
1. kem. ki pasivira
2. jezik ki daje pasivni pomen:
si passivante brezosebno-pasivni členek - tecnificare v. tr. (pres. tecnifico) jezik dati besedi, izrazu strokovni pomen
- affare m
1. opravek, zadeva, naloga, stvar:
sbrigare un affare importante, intricato, urgente opraviti važno, zapleteno, nujno zadevo
affari pubblici, privati, di Stato javne, zasebne, državne zadeve
ministro degli Affari Esteri minister za zunanje zadeve
questo è affare suo to je njegova stvar
fare di qcs. un affare di Stato pripisovati čemu pretiran pomen
2. posel, kupčija:
proporre, trattare, concludere un affare predlagati kupčijo, pogajati se o poslu, skleniti posel
fare un buon affare skleniti dober posel
uomo d'affari posloven človek, poslovnež
dedicarsi agli affari posvetiti se poslom
ritirarsi dagli affari umakniti se iz poslovnega sveta, prenehati s poslovno dejavnostjo
3. afera, zadeva, proces:
l'affare Dreyfus afera Dreyfus
4. pog. zadeva, stvar; onè:
un affare da nulla malenkost
è un affare serio to pa je resna zadeva
cos'è quell'affare? kaj pa je tisto onè?
5. stan:
persona di grande, alto, basso affare oseba uglednega, visokega, nizkega stanu
donna di mal affare vlačuga
gente di mal affare malopridneži - allegōrico agg. (m pl. -ci) alegoričen:
significato allegorico alegorični pomen
poema allegorico alegorični ep - ampio agg. (m pl. -pi)
1. prostoren, prostran, obsežen:
sala ampia prostorna dvorana
ampio corridoio prostoren hodnik
2. udoben, širok:
vestito ampio široka obleka
3. številen, obilen:
concedere ampie garanzie dati številna jamstva
4. pren. nabuhel, širok:
significato più ampio širši pomen - barattare v. tr. (pres. baratto) zamenjati, izmenjati:
barattare un libro con un disco zamenjati knjigo za ploščo
barattare due parole con qcn. pren. izmenjati s kom nekaj besed, pokramljati s kom
barattare le carte in mano a qcn. pren. sprevračati, izkrivljati pomen besed nekoga - cōgliere* v. tr. (pres. cōlgo)
1. trgati; nabrati, nabirati; pobrati, pobirati (tudi pren.):
cogliere un fiore utrgati cvet
cogliere il frutto dei propri sforzi pobirati plodove svojega truda
2. zgrabiti, pograbiti; zalotiti, zasačiti (tudi pren.):
cogliere l'occasione pograbiti priliko
cogliere la palla al balzo pren. pograbiti ugodno priliko
lo colse una gran paura lotil se ga je velik strah
cogliere qcn. in fallo, in flagrante koga zasačiti na delu
3. zadeti (tudi pren.):
cogliere nel giusto zadeti v polno
4. pren. doumeti, uganiti:
cogliere il significato nascosto doumeti skriti pomen
cogliere al volo takoj razumeti - definire v. tr. (pres. definisco)
1. določiti, določati; opredeliti, opredeljevati:
definire il concetto di bellezza opredeliti pojem lepote
definire un vocabolo razložiti pomen besede
definire una persona opisati osebo
2. poravnati:
definire una lite poravnati spor - prōprio
A) agg. (m pl. -ri)
1. lasten:
nome proprio jezik lastno ime
senso proprio pravi (ne preneseni) pomen
2. lasten, oseben:
sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi
3. točen, primeren; resničen, pravi:
questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka
B) avv.
1. prav, zares:
sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
le dice proprio grosse prav debele klati
2. sploh:
non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem
C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake
Č) m svoje, lastnina:
avere del proprio imeti kaj svojega
in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
lavorare in proprio delati zasebno
rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati - smontare
A) v. tr. (pres. smonto)
1. odložiti, odlagati; izkrcati (s prevoznega sredstva)
2. demontirati; razstaviti, razstavljati
3. vzeti dragulj iz oboda
4. pren. vzeti, jemati pogum; potlačiti:
smontare una notizia (sgonfiare) dati novici manjši pomen
5. onemogočiti
B) v. intr.
1. stopiti, stopati s:
smontare dal treno stopiti z vlaka
2. končati izmeno, turnus:
smontare di guardia izmenjati stražo
3. zbledeti:
il rosso del vestito ha smontato subito rdeča barva na obleki je takoj zbledela
4. splahniti, pasti
C) ➞ smontarsi v. rifl. (pres. mi smonto) obupati; omagati - tōrcere*
A) v. tr. (pres. tōrco)
1. zaviti, zviti:
torcere il braccio zviti roko
non torcere un capello pren. ne skriviti lasu
torcere il collo zaviti vrat
dare del filo da torcere pren. delati preglavice
2. upogniti, upogibati:
torcere un ramo upogniti vejo
torcere la bocca kriviti usta
torcere il naso vihati nos
3. upreti, upirati (pogled); ekst. odvrniti, odvračati:
torcere il significato sprevrniti pomen
B) ➞ tōrcersi v. rifl. (pres. mi tōrco)
1. zvijati se:
torcersi dalle risa zvijati se od smeha
2. upogniti, upogibati se; deformirati se (tudi pren.)
/ 1
Število zadetkov: 18