Franja

Zadetki iskanja

  • me pron.

    1. mene, meni, menoj:
    da me (jaz) sam
    fra me e me pri sebi
    per, secondo me po mojem
    quanto a me kar se mene tiče

    2. jaz:
    povero me! ubogi jaz!, jojmene!
    è bravo quanto me dober je kot jaz
    il padrone sono me! šalj. jaz sem gospodar!, jaz ukazujem!

    3. mi (pred 'la', 'le', 'li', 'lo', 'ne'):
    mandamelo pošlji mi ga!
  • M.E. kratica mMovimento Europeo Evropsko gibanje
  • ME kratica avtoMessina (na registrskih tablicah)
  • noli me tangere, nolimetangere tujka latinsko

    A) f invar. bot. nedotika, počist (Impatiens nolimetangere)

    B) m, f invar. ošabnež, ošabnica; izbirčnež
  • mi1 pron. mi, me
  • noi pron. m, f

    1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
    noi siamo democratici mi smo demokrati
    siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti

    2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
    a noi! živeli!
    torniamo a noi vrnimo se k stvari

    3. (skupaj z raznimi predlogi)
    da noi pri nas (doma, v našem kraju)
    parlano di noi govorijo o nas
    vieni con noi pojdi z nami
    ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
    non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo

    4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
    noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju

    5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
    quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti

    6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
    noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
    gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo
  • noialtri pron. m (f -re) mi, me (poudarjeno)
  • onoratissimo agg.

    1. superl. od ➞ onorato nadvse počaščen

    2. (v vljudnostnih frazah) onoratissimo! drago mi je!, veselilo me je!
  • a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

    1. (izraža dajalnik)
    oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
    affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

    2. (smer)
    andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
    venire a un accordo pren. sporazumeti se
    avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
    condannare a morte obsoditi na smrt
    alla malora! k vragu!

    3. (namen, korist)
    destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
    utile alla salute zdravju koristen
    attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
    idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

    4. (stanje in oddaljenost)
    abita alla periferia stanuje v predmestju
    a tavola pri mizi
    a destra desno
    a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

    5. (čas)
    a che ora? ob kateri uri?
    alle tre ob treh
    a Natale o Božiču
    a vita dosmrtno
    ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
    oggi a otto danes teden

    6. (način)
    a piedi peš
    ad alta voce glasno
    a credito na kredit

    7. (sredstvo)
    a mano ročno
    a vela na jadra

    8. (cena, mera)
    a quanto? po čem?
    a mille lire po tisoč lir
    all'ingrosso na debelo
    al minuto na drobno

    9. (distributivnost)
    a due a due po dva in dva
    a poco a poco po malem

    10. (omejitev)
    all'aspetto po videzu (sodeč)
    alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
    a nostro avviso po našem
    cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

    11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
    a causa di zaradi
    alla carlona površno
    a bizzeffe obilo
  • accapponare

    A) v. tr. (pres. accappono) kopuniti, skopiti petelina

    B) ➞ accapponarsi v. rifl. (pres. mi accappono) ježiti se:
    mi si accappona la pelle koža se mi ježi, imam kurjo polt, srh me spreletava
  • accōrgersi* v. rifl. (pres. mi accōrgo)

    1. opaziti, opažati; zapaziti:
    non si era accorto di me ni me opazil
    te ne accorgerai! boš že videl!

    2. pren. zavedeti se, sprevideti, doumeti:
    mi accorsi di aver sbagliato sprevidel sem, da sem se zmotil
    senza accorgermene nevede, nenamerno
  • acquolina f

    1. pršavica

    2. pren. sline, skomine:
    mi viene l'acquolina in bocca sline se mi cedijo, obhajajo me skomine
  • addolorare v. tr. (pres. addoloro) žalostiti, prizadeti (bolečino):
    la notizia della sua morte mi addolora vest o njegovi smrti me žalosti
  • affettuosamente avv. prisrčno, nežno, ljubeče:
    mi abbracciò affettuosamente nežno me je objel
  • affliggere*

    A) v. tr. (pres. affliggo)

    1. užalostiti, prizadeti:
    la sua morte mi afflisse molto njegova smrt me je hudo prizadela

    2. mučiti:
    è afflitto da un continuo mal di testa stalno ga muči glavobol

    B) ➞ affliggersi v. rifl. (pres. mi affliggo) žalostiti se, mučiti se, žreti se:
    si affligge per cose da nulla za prazen nič se žre
  • ah inter. ah!, oh!, joj!:
    ah, povero me! gorje mi!
    ah! ah! haha (posmehljivo)
  • alcuno

    A) agg.

    1. pl. neki, nekaj:
    sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
    non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel

    2. sing. redko neki

    3. sing. (v nikalnih stavkih) noben:
    non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
    senza difficoltà alcuna brez vsake težave

    B) pron.

    1. pl. nekateri:
    alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano

    2. sing. redko nekdo

    3. sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
    non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal
  • algebra f algebra:
    questo per me è algebra pren. to je zame višja matematika
  • allorché cong. knjižno ko, brž ko:
    allorché mi vide, mi si fece subito incontro ko me je zagledal, mi je takoj prišel naproti
  • altri pron. invar.

    1. kdo drug:
    altri dirà kdo drug bi dejal
    non altri che nihče (drug) razen, samo
    non c'è altri che lui che possa farcela nikomur razen njemu ne bo uspelo, samo njemu bo uspelo

    2. (ne)kdo:
    non vorrei che altri mi fraintendesse ne bi hotel, da bi me kdo napak razumel
    taluno, qualcuno... altri ta... oni:
    taluno dice una cosa, altri un'altra ta pravi nekaj, oni nekaj drugega