affrancare
A) v. tr. (pres. affranco)
1. osvoboditi, osvobajati, oprostiti (tudi pren.):
affrancare un popolo dalla schiavitù osvoboditi ljudstvo suženjstva
2. pravo oprostiti (dajatev, obveznosti)
3. frankirati (poštno pošiljko):
affrancare un pacco postale frankirati paket
B) ➞ affrancarsi v. rifl. (pres. mi affranco)
1. rešiti se, znebiti se (tudi pren.):
affrancarsi dal bisogno rešiti se pomanjkanja
affrancarsi dai debiti znebiti se dolgov
2. opogumiti se:
affrancarsi nel comportamento opogumiti se v obnašanju
Zadetki iskanja
- disfare*
A) v. tr. (pres. disfaccio, disfò, disfo) uničiti, uničevati; podreti, podirati; rušiti; razparati; razkopati (tudi pren.):
disfare un vestito razparati obleko
disfare un muro podreti zid
disfare il letto razkopati posteljo
disfare una macchina razstaviti avto
B) ➞ disfarsi v. rifl. (pres. mi disfaccio, disfò, disfo)
1. razsuti se; razpasti, razpadati; stopiti se:
nella tomba i cadaveri si disfano v grobu trupla razpadejo
la neve si disfa sneg se topi
2. požreti, požirati se:
disfarsi dal dolore žreti se od hudega
disfarsi dalle risa pokati od smeha
3. odkrižati se; znebiti se:
disfarsi di qcn., di qcs. odkrižati se koga, znebiti se česa - sbarazzare
A) v. tr. (pres. sbarazzo) rešiti:
sbarazzare qcn. da una seccatura koga rešiti nadloge
sbarazzare la strada cesto narediti spet prehodno
sbarazzare la tavola pospraviti mizo
B) ➞ sbarazzarsi v. rifl. (pres. mi sbarazzo) znebiti se - sbolognare v. tr. (pres. sbologno)
1. pog. obesiti, obešati, podtakniti (komu ničvredno stvar)
2. pren. znebiti se:
sbolognare un rompiscatole znebiti se nadležneža
sbolognarsela popihati jo - sbrigare
A) v. tr. (pres. sbrigo)
1. opraviti, opravljati; odpremiti, odpremljati:
sbrigare le faccende domestiche opraviti hišna dela
sbrigare la posta odpremiti pošto
sbrigarsela opraviti
2. ekst. odpraviti, odpravljati:
sbrigare un cliente odpraviti stranko
B) ➞ sbrigarsi v. rifl. (pres. mi sbrigo)
1. pohiteti, podvizati se:
dai, sbrigati! pohiti no vendar!
2. rešiti, znebiti se:
sbrigarsi da, di una noia znebiti se sitnosti - sganciare
A) v. tr. (pres. sgancio)
1. odklopiti, odklapljati; odpenjati; odmetavati:
sganciare il rimorchio avto odklopiti prikolico
sganciare bombe, sganciare odmetavati bombe, bombardirati
2. pren. pog. nerad dati, odriniti (denar)
B) ➞ sganciarsi v. rifl. (pres. mi sgancio)
1. odpeti, odpenjati se; odklopiti, odklapljati se
2. voj. umakniti, umikati se; izgubiti stik (s sovražnikom)
3. pren. pog. znebiti se:
sganciarsi dai cattivi compagni znebiti se slabe družbe - spiccicare
A) v. tr. (pres. spiccico) odlepiti:
non spiccicare parola ne črhniti besede
B) ➞ spiccicarsi v. rifl. (pres. mi spiccico) pren. pog. rešiti, reševati se; znebiti se:
spiccicarsi da un ficcanaso znebiti se vsiljivca - spogliare
A) v. tr. (pres. spōglio)
1. sleči, slačiti:
spogliare l'abito monacale, sacerdotale relig. razmenišiti se, sleči meniško kuto, sleči duhovniški talar
2. sneti prevleke, okrase:
spogliare il riso oluščiti riž
3. pren. oklestiti (odvečnih dodatkov, okrasov)
4. pren. oropati; oskubsti
5. izpisati, izpisovati (iz besedila, dokumenta)
B) ➞ spogliarsi v. rifl. (pres. mi spōglio)
1. sleči, slačiti se
2. leviti se (kača); ogoliti se
3. odreči, odrekati se:
si è spogliato di tutto a favore dei figli odrekel se je vsemu v prid otrok
4. pren. znebiti se
5. toskansko zbistriti se (vino) - svestire
A) v. tr. (pres. svēsto) sleči, slačiti
B) ➞ svestirsi v. rifl. (pres. mi svēsto)
1. sleči, slačiti se
2. pren. znebiti se; odreči, odrekati se:
svestirsi dello scettro regale odreči se kraljevske časti
svestirsi della superbia znebiti se oholosti
C) ➞ svestirsi v. rifl. (pres. mi svēsto) odpasti, odpadati (obloga):
il muro si è svestito dell'intonaco z zida je odpadel omet - sviticchiare
A) v. tr. (pres. sviticchio) odmotati
B) ➞ sviticchiarsi v. rifl. (pres. mi sviticchio) pren. rešiti se, znebiti se (nadloge) - sviziarsi v. rifl. (pres. mi svizio) znebiti se razvade, pregrehe
- addōsso
A) avv.
1. na sebi, na hrbtu:
avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
levarsi i panni d'addosso sleči se
levarsi uno d'addosso znebiti se koga
avere la sfortuna addosso imeti smolo
tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost
2. pren. na sebi:
avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro
3. na grbi, v breme:
ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino
B) prep.
1. blizu, tik ob:
le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi
2. na, nad:
dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom) - canto2 m
1. vogal; kot:
il canto della strada cestni vogal
2. stran:
a canto, accanto poleg
da canto vstran
mettere da canto dati vstran
levarsi da canto qcs. znebiti se česa
d'altro canto sicer
da un canto..., dall'altro po eni strani..., po drugi pa
dal canto mio, tuo, suo ... z moje, tvoje, njegove, njene strani
per ogni canto povsod - chiōdo m
1. žebelj:
essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti
2. alpin. klin
3.
chiodo di garofano nageljnova žbica
4. med. zbodljaj, ostra bolečina
5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje
6. pren. pog. dolg, kreda:
comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
piantare un chiodo zadolžiti se
levare un chiodo izplačati dolg
PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija - diētro
A) avv. zadaj
B) prep.
1. za:
tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar
2. za, po:
le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo
3. pisarn. na podlagi; ob; po:
dietro domanda na podlagi prošnje
dietro pagamento po plačilu
dietro consegna po povzetju - dōsso m
1. hrbet; ekst. telo:
il dosso della mano hrbtišče roke
mettersi a dosso, in dosso un abito obleči obleko
levarsi i vestiti di dosso sleči se
levarsi un peso di dosso pren. rešiti se, znebiti se skrbi
2. vrh
3. izboklina (na cesti) - gōbbo
A) agg. grbast; upognjen, sključen:
andare gobbo hoditi sključeno, z upognjenim hrbtom
colpo gobbo zvita poteza; dobitek, sreča pri igri
B) m (f -ba)
1. grbavec, grbavka
2. izbočenost, izboklina, guba:
la veste fa una gobbo na obleki se dela guba
spezzare il gobbo a qcn. pren. ustrojiti komu grbo, naložiti jih komu po grbi
avere qcs, qcn. sul gobbo pren. imeti koga v želodcu
togliersi qcs., qcn. dal gobbo pren. znebiti se česa, koga - intorno
A) avv. okoli, okrog:
levarsi d'intorno qcn. znebiti se koga
B) prep.
intorno a okoli, okrog; o:
intorno alla città okoli mesta
intorno al 1900 okoli leta 1900
lavorare intorno a un problema ukvarjati se s problemom
discutere intorno a razpravljati o čem
C) agg. invar. okoliški; bližnji - mare m
1. morje:
andare per il mare pluti
colpo di mare močen val
forza del mare jakost morja
furia di mare morski vihar
frutti di mare morske specialitete; školjke
gente di mare pomorščaki
in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
in alto mare na odprtem morju
il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
lupo di mare pren. morski volk
mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
mare grosso viharno morje
braccio di mare morska ožina
buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
cercare per terra e per mare iskati povsod
portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
un mare senza fondo pren. brezno brez dna
2. geogr.
Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
Mare Adriatico Jadransko morje
Mare del Nord Severno morje
Mare Baltico Baltsko morje
Mare Egeo Egejsko morje
Mare Ionio Jonsko morje
Mar Nero Črno morje
Mar Rosso Rdeče morje
3. geogr. morje (na Luni)
4. morje, velika površina:
mare di sabbia peščeno morje
5. morje, velika količina, množina:
versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
mare magno pren. ogromno
PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži - mollare1
A) v. tr. (pres. mōllo)
1. popustiti, popuščati
2. navt. popustiti, popuščati; odvezati:
mollare le vele razviti jadra
molla! odveži!
3. pren. pog. dati, primazati:
mollare una sberla a qcn. primazati komu klofuto
4. pog. zapustiti, zapuščati:
mollare il lavoro zapustiti službo
mollare qcn. znebiti se koga, koga pustiti na cedilu
B) v. intr. odnehati:
fare a tira e molla pren. cincati, omahovati, pomišljati si