Franja

Zadetki iskanja

  • compiaciuto agg. vesel, zadovoljen
  • contēnto agg.

    1. zadovoljen:
    essere contento di qcs. biti s čim zadovoljen
    e vissero contenti e felici in potem so živeli srečno do konca svojih dni (v pravljicah)

    2. vesel, radosten:
    essere contento come una Pasqua biti vesel kot ptiček na veji
    cuor contento dobrodušnež, optimist
    PREGOVORI: cuor contento il ciel l'aiuta preg. zadovoljnemu tudi Bog pomaga
  • gongolante agg. vesel, zadovoljen
  • pago agg. (m pl. -ghi) zadovoljen, potešen:
    far pago zadovoljiti
  • soddisfatto agg. zadovoljen
  • accontentare

    A) v. tr. (pres. accontēnto) zadovoljiti, utešiti:
    lo accontentano in tutti i suoi desideri izpolnjujejo mu vse želje

    B) ➞ accontentarsi v. rifl. (pres. mi accontēnto) zadovoljiti se, biti zadovoljen:
    si accontenta di poco z malim je zadovoljen
  • arcicontēnto agg. pog. zelo vesel, zelo zadovoljen, presrečen
  • compiacere*

    A) v. intr. (pres. compiaccio) ugoditi, ustreči

    B) ➞ compiacersi v. rifl. (pres. mi compiaccio)

    1. veseliti se, biti zadovoljen; čestitati:
    si è compiaciuto con lui per la promozione čestital mu je za napredovanje

    2. blagovoliti

    C) v. tr. ustreči; zadovoljiti, zadovoljevati:
    compiacere le richieste di qcn. ustreči zahtevam nekoga
  • contentare

    A) v. tr. (pres. contēnto) zadovoljiti, zadovoljevati; ugoditi komu:
    è stato sempre contentato in tutti i suoi desideri vedno so mu ugodili vse želje

    B) ➞ contentarsi v. rifl. (pres. mi contēnto) zadovoljiti, zadovoljevati se; biti zadovoljen
    PREGOVORI: chi si contenta gode preg. zadovoljnežu je hitro zadosti
  • entusiasta

    A) agg. (m pl. -ti)

    1. navdušen:
    è entusiasta per la pittura moderna navdušuje se za moderno slikarstvo

    2. zelo zadovoljen in vesel:
    sono entusiasta dei tuoi risultati sportivi zelo sem vesel tvojih športnih dosežkov

    B) m, f entuziast, navdušenec, navdušenka
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • facile agg.

    1. lahek, enostaven:
    lavoro facile lahko delo

    2. razumljiv, jasen, preprost:
    linguaggio facile razumljiv jezik

    3. lahek, lahko dosegljiv:
    facili guadagni lahki zaslužki
    persona di facile contentatura z malim zadovoljen človek
    metallo facile alla fusione lahko taljiva kovina
    far tutto facile vse jemati na lahko, verjeti, da se vse doseže z lahkoto

    4. prijazen, priljuden:
    uomo di facile carattere priljuden človek; nagnjen:
    facile alla collera nagle jeze
    avere il bicchiere, la pistola facile pog. rad piti, hitro zgrabiti za pištolo
    donna facile, di facili costumi lahka ženska, lahkoživka

    5. verjeten, mogoč:
    è facile che nevichi verjetno bo snežilo
  • fermare

    A) v. tr. (pres. fermo)

    1. ustaviti (tudi pren.):
    mi ha fermato per strada ustavil me je na cesti
    non si può fermare il corso della storia zgodovinskega toka ni mogoče ustaviti

    2. prišiti, pritrditi:
    fermare un bottone prišiti gumb
    fermare l'attenzione su qcs. pren. osredotočiti pozornost na kaj
    fermare qcs. nella mente pren. dobro se spominjati česa

    3. zapreti:
    fermare la porta zapreti vrata

    4. pravo pripreti

    5. rezervirati:
    fermare una camera rezervirati sobo

    B) v. intr. ustaviti se:
    il treno ferma a tutte le stazioni vlak se ustavlja na vseh postajah

    C) ➞ fermarsi v. rifl. (pres. mi fermo)

    1. ustaviti se:
    non fermarsi alla prima osteria pren. ne biti takoj zadovoljen

    2. zadržati se, ostati:
    mi fermerò a Roma pochi giorni v Rimu se bom zadržal nekaj dni

    3. naseliti se, ustaliti se:
    fermarsi definitivamente in una città za stalno se naseliti v mestu
  • ma

    A) cong.

    1. ampak, pa, vendar, toda:
    sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni

    2. a, vendar (na začetku stavka):
    ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
    ma va là! pojdi no!
    ma no! kaj res!
    ma bravo! bravo, bravo!
    ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!

    3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
    ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje

    B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
    non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven!
  • onēsto

    A) agg.

    1. pošten, vrl

    2. čist, kreposten, čednosten

    3. spodoben, primeren

    B) m (f -ta)

    1. poštenjak, poštenjakinja

    2. pravično, pošteno
    PREGOVORI: chi non si accontenta dell'onesto perde il manico e il cesto preg. kdor preveč zajame, nič ne objame; kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni
Število zadetkov: 16