Franja

mondano

A) agg.

1. zemeljski; tuzemski:
felicità mondana tuzemska sreča

2. monden, svetovljanski:
vita mondana mondeno življenje

B) m (f -na) svetovljan, svetovljanka

tellurico agg. (m pl. -ci)

1. zemeljski, teluričen

2. kem. telurjev:
acido tellurico telurjeva kislina

terragnolo agg.

1. prizemen, pritlehen

2. zemeljski, živeč v zemlji

terreno¹

A) agg.

1. zemeljski; posveten:
beni terreni zemeljske dobrine

2. pritličen:
piano terreno pritličje

B) m pritličje

terrēstre

A) agg.

1. zemeljski

2. zemeljski, tuzemski, tuzemeljski:
paradiso terrestre biblijsko zemeljski raj (tudi pren.)

3. kopenski:
forze terrestri voj. kopenske sile

4.
edera terrestre bot. prisadna zel, rokova roža, stračin, šmarni slak (Glechoma hederaceum)

B) m, f zemljan, zemljanka

terricolo agg. zemeljski, živeč v zemlji

terrigeno agg.

1. knjižno zemeljski

2. geol. sedimenten, ki se nanaša na klastične usedline

bombo m

1. knjižno bobnenje, bučanje

2. brenčanje (zlasti čebel); bučanje

3. zool. zemeljski čmrlj (Bombus terrestris)

metanizzare v. tr. (pres. metanizzo)

1. metanizirati; oskrbeti, oskrbovati z metanom; uporabljati zemeljski plin (v gospodinjstvu)

2. avto metanizirati, preurediti vozilo na plinski pogon

punta¹ f

1. ost, konica; konec, vrh:
la punta del coltello konica noža
la punta del campanile vrh zvonika
punta secca umet. suha igla
avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
camminare in punta di piedi hoditi po prstih
prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

2. ekst. pren. konica:
ore di punta prometne konice

3. ekst.
pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

4. tehn. sveder:
punta elicoidale spiralni sveder
punta fonografica gramofonska igla

5. drobec; ščepec

6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

7. etnol. konica

8. alpin. konica (na derezah)

9. (spunto) cik

10. med.
punta d'ernia začetna kila

11. veter., kulin.
punta di petto (goveje, telečje) prsi

salma f truplo; zemeljski ostanki

subaēreo agg. površinski, na zemeljski površini:
corso d'acqua subaereo površinski vodni tok

giardino

A) m

1. vrt, park:
giardino pubblico javni park
giardino pensile viseči vrt; vrt na terasi
giardino botanico botanični vrt
giardino d'inverno zimski vrt
giardino zoologico živalski vrt
il giardino delle delizie zemeljski raj

2.
giardino d'infanzia otroški vrtec

B) agg.
città giardino rezidenčna četrt

grande

A) agg.

1. velik:
sala grande velika dvorana
fare grandi viaggi veliko potovati
avere un gran giro d'affari imeti velik promet
avere una gran sete biti hudo žejen
lettera grande velika črka
famiglia grande številna družina
andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
il grande Galilei veliki Galilei
Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
gran ciambellano veliki komornik

2. visok, velik, krepek:
è un uomo grande krepek mož je

3. velik, svečan, pomemben:
il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
un gran bugiardo hud, velik lažnivec

5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
un gran bel quadro zelo lepa slika

B) m (tudi f)

1. odrasel, odrasla oseba:
si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
farsi grande bahati se, domišljati si

3. hist. grand:
grande di Spagna španski grand

4. veliko, sijajno, veličina:
ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno

magnetismo m

1. fiz. magnetizem:
magnetismo residuo preostali, remanentni magnetizem
magnetismo terrestre zemeljski magnetizem

2. pren. privlačnost

paradiso m

1. relig. nebesa

2. raj, paradiž:
paradiso terrestre zemeljski raj
andare in paradiso umreti
voler andare in paradiso in carrozza kaj pričakovati, zahtevati brez truda
avere dei santi in paradiso pren. imeti vplivne prijatelje, zaščitnike
paradisi artificiali umetni raji, stanja blaženosti (po uživanju mamil)
paradiso fiscale pren. davčni raj
sentirsi in paradiso počutiti se kot v raju, biti srečen

3. zool.
uccello del paradiso ➞ paradisea

rēsto m

1. ostanek, preostanek:
del resto sicer

2. mat. ostanek

3. ostanek, ostali denar, razlika:
avere il proprio resto pren. dobiti svoje
lasciare il resto di mancia pustiti napitnino

4.
resti pl. ostanki, zapuščina:
i resti di una necropoli ostanki grobišča
resti mortali zemeljski ostanki, truplo