Franja

arte f

1. umetnost:
opera d'arte umetniško delo
belle arti likovna umetnost
arti figurative likovna umetnost
arte sacra cerkvena umetnost
l'arte per l'arte larpurlartizem
arte applicata uporabna umetnost
critico d'arte umetnostni kritik
intenditore d'arte poznavalec umetnosti
storia dell'arte umetnostna zgodovina
mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
arte drammatica dramska umetnost
settima arte sedma umetnost, film
nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò

2. obrt, rokodelstvo:
l'arte del fabbro kovaška obrt
esercitare un'arte opravljati obrt
l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
essere senz'arte né parte nič ne znati delati

3. hist. ceh

4. umetnija, veščina:
l'arte della guerra vojaška veščina
eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo

5. spretnost; zvijačnost:
ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
ad arte namenoma:
diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
arti magiche umetnost čaranja, čaranje
PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna

bizantineggiare v. intr. (pres. bizantineggio)

1. posnemati bizantinsko umetnost

2. pren. dlakocepiti

cesēllo m

1. vrezilo, dletce:
lavorare di cesello cizelirati (tudi pren.)

2. cizelizacija, cizelerska umetnost

concretismo m umet. konkretna umetnost

culinaria f kulinarika, gastronomija, kuharska umetnost

drammatica f dramatika, dramska umetnost

drammaturgia f

1. dramatika, dramska umetnost

2. dramaturška študija

palcoscēnico m (pl. -ci) gled.

1. oder

2. ekst. gledališče, teater, gledališka umetnost:
darsi al palcoscenico posvetiti se gledališču

spagirica f alkimija, spagirična umetnost

antiquario

A) m (pl. -ri) starinar, antikvar

B) agg. antikvaren, antikvaričen:
arte antiquario antikvarna umetnost

applicato

A) agg. uporaben, aplikativen:
matematica applicata uporabna matematika
arte applicata uporabna umetnost

B) m nižji uslužbenec, nižji uradnik

bēllo

A) agg.

1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne

3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

B) avv.

1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

2.
alla bell'e meglio površno

C) m (samo sing.)

1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!

2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je

3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

Č) m (f -la)

1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

2. ljubček, ljubica

cimiteriale agg. pokopališki:
arte cimiteriale cristiana umetnost katakomb

cinētico agg. (m pl. -ci)

1. fiz. kinetičen

2.
arte cinetica umet. kinetična umetnost

cinquecentesco agg. (m pl. -chi)

1. ki se nanaša na šestnajsto stoletje

2. umet., lit. ki se nanaša na cinquecento:
arte cinquecentesca umetnost šestnajstega stoletja

concettuale agg. pojmoven, miseln; konceptualen:
arte concettuale konceptualna umetnost

concrēto

A) agg.

1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
nome concreto jezik stvarno ime
progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
arte concreta umet. konkretna umetnost
musica concreta glasba konkretna glasba

2. praktičen

B) m konkretno, stvarno:
andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu

favorire v. tr. (pres. favorisco)

1. podpirati, biti naklonjen:
favorire le arti e le scienze podpirati umetnost in znanost

2. pospeševati, vzpodbujati:
favorire l'industria pospeševati industrijo

3. izvoliti:
vuole favorire smem ponuditi?
favorisca! naprej!, izvolite!
favorisca alla cassa prosim, stopite k blagajni

figurativo agg.

1. umet. likoven, upodabljajoč:
arti figurative likovna umetnost

2. figurativen

3. ekon. fiktiven:
valore figurativo fiktivna vrednost

fiorire v. intr. (pres. fiorisco)

1. cveteti, biti v cvetju:
il giardino fiorisce vrt je v cvetju

2. pren. cveteti, uspevati:
nell'Italia rinascimentale fiorirono le arti e i commerci v renesančni Italiji sta cveteli umetnost in trgovina

3. pren. zasloveti:
Dante fiorì alla fine del Medioevo Dante je zaslovel ob koncu srednjega veka

4. plesneti, oksidirati:
il vino fiorisce vino ima kan
il rame fiorisce baker oksidira
i muri fioriscono zidovi plesnijo