Zadetki iskanja
-  tueggiare v. intr. (pres. tueggio) (dare del tu) tikati (koga)
-  appartenere* v. intr. (pres. appartēngo)
 1. pripadati, biti last:
 questa terra appartiene a mio padre ta zemlja je last mojega očeta
 2. tikati se, biti na kom, biti stvar nekoga, biti za kaj poklican:
 appartiene a me giudicare queste cose na meni je, da sodim o teh rečeh, jaz sem poklican soditi o teh rečeh
 3. biti član, biti včlanjen, pripadati:
 appartenere a una famiglia pripadati družini, biti član družine
-  attēnere*
 A) v. intr. (pres. attēngo) zadevati, tikati se:
 tutto ciò non mi attiene vse to se me ne tiče
 B) ➞ attēnersi v. rifl. (pres. mi attēngo) držati se, ravnati se (po):
 attenersi alle regole držati se pravil
-  concērnere* v. tr. (pres. concērno) zadevati, tikati se:
 ciò non ti concerne to se te ne tiče
-  interessare
 A) v. tr. (pres. interēsso)
 1. zanimati
 2. zadevati, tikati se:
 la difesa della libertà interessa tutti i cittadini obramba svobode zadeva vse državljane
 B) ➞ interessarsi v. rifl. (pres. mi interēsso)
 interessarsi (di) zanimati se (za)
-  riguardare v. tr. (pres. riguardo)
 1. ponovno pogledati
 2. imeti za:
 riguardare qcn. come nemico imeti koga za sovražnika
 3. zadevati, tikati se:
 sono cose che non ti riguardano to se tebe ne tiče
 4. varovati, čuvati
-  toccare
 A) v. tr. (pres. tocco)
 1. potipati; prijeti; trkati:
 cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
 toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
 toccare i bicchieri trkniti s kozarci
 toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
 toccare un tasto pritisniti na tipko
 toccare il violino zabrenkati na violino
 2. dotakniti, dotikati se:
 toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)
 3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
 guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
 non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
 non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
 nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič
 4. doseči, dosegati (tudi pren.):
 toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
 toccare la maturità doseči zrelost
 toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
 toccare il segno pren. zadeti v polno
 toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati
 5. zadevati, tikati se:
 sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo
 6. pren. ganiti; prizadeti:
 toccare il cuore globoko ganiti
 toccare sul vivo v živo prizadeti
 7.
 toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
 toccare una sgridata biti okregan
 B) v. intr.
 1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
 gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča
 2. morati; biti primoran, prisiljen:
 gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen
 3. pripasti, pripadati
 PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja
-  dare*
 A) v. tr. (pres. dò)
 1. dati, dajati:
 dare qcs. in regalo kaj podariti
 2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
 dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
 dare un incarico zaupati funkcijo
 darsi delle arie bahati se, delati se važnega
 dare luogo a qcs. povzročiti kaj
 dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke
 3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
 dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
 dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto
 4. izdati; obsoditi, obsojati:
 dare un ordine izdati ukaz
 dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora
 5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
 dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
 dare una medicina predpisati zdravilo
 6. posvetiti, posvečati:
 dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju
 7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
 dare frutti roditi
 dare un forte calore izžarevati močno toploto
 dare il vomito povzročiti bruhanje
 dare un suono stridulo predirno krikniti
 8. sporočiti, sporočati:
 dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico
 9. prirediti, prirejati:
 dare una festa prirediti zabavo
 dare un concerto prirediti koncert
 10. voščiti:
 dare il benvenuto izreči dobrodošlico
 dare il buon anno voščiti srečno novo leto
 11.
 dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem
 12.
 dare consigli (consigliare) svetovati
 dare occasione omogočiti
 dare un grido zakričati
 dare la vernice pobarvati
 dare animo, coraggio ohrabriti
 dare fuoco zažgati
 dare il lucido pološčiti
 dare grazia a (po)lepšati
 dare un castigo kaznovati
 dare la vita roditi
 dare inizio začeti
 dare fondo zasidrati se
 darsi pace vdati se
 13.
 dare a frutto posojati na obresti
 dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
 dare a intendere, a bere natvesti kaj
 dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
 dare in moglie dati za ženo
 dare in dono podariti
 dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo
 B) v. intr.
 1.
 dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati
 2. gledati; vleči (na):
 la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
 un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno
 3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
 dare nel muro zadeti ob zid
 4. bruhniti:
 dare in pianto bruhniti v jok
 5.
 dare nel segno pren. zadeti v črno
 dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
 dare di testa znoreti
 dare ai nervi, sui nervi iti na živce
 dare nell'occhio bosti v oči
 dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati
 C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)
 1. posvetiti, posvečati se:
 darsi allo sport posvetiti se športu
 darsi d'attorno rovariti
 darsi al gioco vdajati se igralski strasti
 darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
 darsi prigioniero vdati se
 darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
 darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo
 2. začeti, začenjati:
 darsi a correre steči, začeti teči
 Č) v. intr. impers. zgoditi se:
 può darsi morda, morebiti
 D) m ekon. debet:
 il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
-  di1 prep.
 1. (izraža označevanje) od:
 i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
 il padre di Antonio Tonetov oče
 i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
 reparto vendite prodajni oddelek
 ufficio studi razvojni oddelek
 vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
 2. (izraža partitivnost)
 parecchi di noi mnogi od, izmed nas
 cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
 3. (izraža primerjanje) od, kot:
 la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
 4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
 è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
 di paese in paese od vasi do vasi
 5. (izraža izvor) iz, od:
 nativo della Toscana doma iz Toskane
 essere di Trieste biti iz Trsta
 venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
 Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
 6. (izraža poimenovanje)
 il nome di Giovanni ime Janez
 il mese di dicembre mesec december
 la città di Padova mesto Padova
 l'isola d'Elba otok Elba
 7. (izraža temo, materijo) o:
 parlare del tempo govoriti o vremenu
 discutere di politica razpravljati o politiki
 trattato di medicina medicinska razprava
 Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
 8. (izraža obilje)
 botte piena di vino sod, poln vina
 9. (izraža pomanjkanje)
 beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
 10. (izraža sredstvo) s, z:
 lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
 cingere di mura obdati z zidovjem
 11. (izraža način)
 lavorare di malavoglia delati brezvoljno
 ridere di gusto smejati se od srca
 12. (izraža vzrok) od:
 morire di sete umirati od žeje
 urlare di dolore vpiti od bolečine
 13. (izraža namero, cilj)
 cintura di salvataggio rešilni pas
 teatro di prosa drama (gledališče)
 essere d'aiuto biti v pomoč
 14. (izraža čas)
 di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
 un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
 15. (izraža krivdo in kazen)
 accusato d'omicidio obtožen umora
 è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
 16. (izraža omejitev)
 non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
 malato di cuore srčni bolnik
 17. (izraža material)
 sacchetto di plastica plastična vrečka
 18. (izraža lastnost)
 uomo di grande probità velik poštenjak
 giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
 19. (izraža starost)
 bambino di tre anni trileten otrok
 20. (izraža težo ali mero)
 una tavola di quattro metri štirimetrska deska
 un sacco di un quintale stokilska vreča
 21. (izraža ceno ali vrednost)
 oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
 22. (izraža predikativno rabo)
 dare del tu, del lei tikati, vikati
 mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
 23. (izraža atributivno rabo)
 quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
 che pezzo d'asino! osel pa tak!
 24. (uvaja osebkov odvisnik)
 succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
 vietato fumare prepovedano kaditi
 25. (uvaja predmetni odvisnik)
 ammetto di aver torto priznam, da se motim
 26. (uvaja posledični odvisnik)
 non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
-  tu
 A) pron.
 1. ti:
 tu ed io potremo andare d'accordo midva se bova dobro razumela
 2. (na začetku stavka podkrepi trditev)
 tu, tu devi farlo prav ti moraš to storiti
 3. (v brezosebni rabi)
 tu non pensi a certe cose finché non ti capitano na nekatere stvari ne mislimo, dokler se nam ne pripetijo
 B) m
 dare del tu a koga tikati
 essere, stare, trovarsi a tu per tu con qcn. biti s kom na štiri oči
 parlare a tu per tu con qcn. govoriti neposredno s kom
   / 1   
 Število zadetkov: 10