Franja

Zadetki iskanja

  • memōria f

    1. spomin:
    a memoria d'uomo od pomneža
    cadere dalla memoria a pasti v pozabo
    fatto degno di memoria znamenit dogodek
    girare per la memoria priti na pamet
    memoria artificiale mnemotehnična sredstva
    memoria d'elefante pren. odličen spomin
    richiamare alla memoria priklicati v spomin

    2. spomin; sloves:
    in memoria (di) v spomin
    di gloriosa memoria znamenit

    3. dokument; pričevanje

    4. narodni junak; znamenitost:
    una memoria nazionale narodni junak, narodna znamenitost

    5.
    memorie spomini, memoari

    6. beležka
    pro memoria promemorija, zapisek; ekst. razprava:
    memorie dell'Accademia delle scienze razprave Akademije znanosti

    7. um:
    perdere l'uso della memoria, uscire fuori della memoria ponoreti

    8. inform. pomnilnik
  • mente f

    1. um, razum, pamet:
    mente acuta prodoren um
    aprire la mente a qcn. komu kaj razjasniti
    a mente riposata umsko spočit
    è una bella mente to je velik um
    saltare in mente priti na pamet

    2. misel, miselna pozornost:
    rivolgere la mente a qcs. na kaj misliti
    avere la mente in qcs. o čem vneto razmišljati

    3. spomin:
    sapere a mente znati na pamet
    tenere a mente spomniti, spominjati se
    uscire di mente pozabiti

    4. namera, namen:
    avere in mente (di) nameniti se
    ficcarsi in mente di fare qcs. nameravati, v glavo si vtepsti kaj
  • rammemorazione f knjižno spomin, spominjanje
  • ricordanza f pesn. spomin
  • ricōrdo

    A) m

    1. spomin, spominjanje:
    vivere di ricordi živeti od spominov

    2. spomin; zapis; ostanek; beležka; znak:
    ricordo di famiglia družinski spomin
    ricordo marmoreo spominska plošča; (vestigia)
    i ricordi della civiltà micenea ostanki mikenske kulture
    prendere ricordi zapisovati si beležke
    ricordo di una brutta caduta znak hudega padca

    B) agg. invar. spominski:
    foto ricordo spominska fotografija, slika
  • rimembranza f knjižno spomin:
    parco delle rimembranze spominski park
  • cimēlio m (pl. -li)

    1. dragocena starina; zgodovinski predmet:
    una mostra di cimeli del Risorgimento razstava predmetov iz Risorgimenta

    2. dragocenost, drag spomin; šalj. starina, ropotija; šalj. starina, staroverec
  • evocare v. tr. (pres. ēvoco)

    1. rotiti (duhove)

    2. priklicati v spomin, evocirati; slaviti:
    evocare il passato obujati spomine na preteklost
  • graffito

    A) agg. vrezan, graviran:
    motivo graffito graviran motiv

    B) m

    1. graffito, vgravirana risba

    2.
    graffiti pl. grafiti (na zidovih)

    3. pl. pren. otožen spomin, nostalgično obnavljanje:
    i graffiti degli anni sessanta nostalgično obnavljanje šestdesetih let
  • rievocare v. tr. (pres. riēvoco) ponovno priklicati (v spomin); obuditi, obujati spomin (na)
  • acciaio m jeklo:
    acciaio inossidabile nerjaveče jeklo
    acciaio temperato kaljeno jeklo
    avere una memoria, una tempra d'acciaio pren. imeti jeklen spomin, značaj
    sguardo d'acciaio hladen, prodoren pogled
  • acuire v. tr. (pres. acuisco) ostriti, izostriti, zaostriti (zlasti pren.):
    acuire la memoria izostriti spomin
    acuire il dissidio zaostriti spor
  • allenare

    A) v. tr. (pres. alleno)

    1. vaditi, uriti; navajati:
    allenare i giovani allo studio navajati mladino na učenje
    allenare la memoria uriti spomin

    2. šport trenirati:
    allenare un atleta, una squadra trenirati športnika, moštvo

    B) ➞ allenarsi v. rifl. (pres. mi alleno)

    1. uriti se

    2. šport trenirati
  • amnesia f amnezija, izguba spomina:
    soffrire di amnesia bolehati za amnezijo
    avere un'amnesia izgubiti spomin
  • anchilosato agg. med. otrdel v sklepih (tudi pren.):
    ha la memoria anchilosata spomin mu je otopel
  • assēnte

    A) agg. odsoten (tudi pren.):
    essere assente da scuola biti odsoten, manjkati v šoli, pri pouku
    essere assente alle lezioni manjkati pri pouku
    espressione assente odsoten izraz

    B) m, f

    1. odsotna oseba:
    gli assenti hanno sempre torto odsotni nimajo nikoli prav

    2. pren. pokojnik, pokojnica:
    la memoria dell'assente spomin na pokojnika
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • cattivo agg.

    1. slab, hudoben:
    un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
    cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
    buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
    una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
    avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
    oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden

    2. nepošten, vreden graje:
    avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene

    3. nevaren, nezdrav, slab:
    aria cattiva slab zrak
    tempo cattivo slabo vreme
    mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
    essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
    frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo

    4. slab, nekvaliteten:
    merce cattiva slabo blago

    5. neprijeten:
    odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
    sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)

    6. slab, neugoden:
    un cattivo affare slab posel
    farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
    aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
    essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen

    7. slab, oslabel:
    cattiva memoria slab spomin

    8. zel, nesrečen:
    cattiva sorte zla usoda, nesreča
    essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo

    9. slab, boleč:
    cattiva notizia slaba vest

    10. slab, hud:
    cattiva digestione slaba prebava
    tosse cattiva hud kašelj
  • consegnare v. tr. (pres. consegno)

    1. povzročiti, povzročati; vročiti, vročati; predati; oddati:
    consegnare una lettera izročiti pismo
    consegnare alla posterità knjižno predati prihodnjim rodovom v spomin

    2. voj. kaznovati (s prepovedjo izhoda)
  • felice agg.

    1. srečen:
    vivere felice e contento živeti srečno in zadovoljno
    fare felice qcn. osrečiti koga
    sono felice di conoscerla me veseli (da sem vas spoznal)
    temperamento felice srečna, vesela narava
    te felice! blagor tebi!

    2. radosten, vesel:
    l'età felice pren. otroštvo
    felice notte! lahko noč!

    3. pren. ugoden, uspešen:
    esito felice ugoden izid, srečen konec
    idea felice posrečena, koristna ideja
    parola felice zgovornost
    memoria felice odličen spomin
    avere la mano felice pren. imeti srečno roko