ciēco
A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
la fortuna è cieca sreča je slepa
mosca cieca igre slepe miši
alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
ubbidienza cieca slepa pokorščina
finestra cieca slepo okno
vicolo cieco slepa ulica:
essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
lanterna cieca slepica
intestino cieco anat. slepo črevo
B) m (f -ca) slepec
PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj
Zadetki iskanja
- ōrbo
A) agg.
1. knjižno (ki je) brez
2. slep; ekst. slaboviden:
orbo da un occhio slep na eno oko
B) m (f -ba)
1. slepec:
botte da orbi hude batine
2. pren. omejenec - guērcio
A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)
1. škilast, škilav
2. ekst. slep na eno oko
B) m (f -ia) škilavec, škilavka - pedante
A) agg. slabš. pedanten, dlakocepsko vesten, pretirano natančen
B) m, f
1. slabš. pedant, natančnež; dlakocepec, pikolovec
2. slabš. slep posnemovalec (klasikov) - bēnda f
1. obveza, povoj, preveza:
benda elastica elastični povoj
avere la benda agli occhi pren. biti slep za kaj
gli è caduta la benda dagli occhi pren. spregledal je, odprle so se mu oči
2. tančica, koprena - da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od - furore m
1. bes, srd, jeza:
un furore momentaneo trenutna jeza
essere cieco di furore pren. biti slep od jeze
a furore di popolo pren. ob vsesplošnem navdušenju, razburjenju
venire in furore znoreti
2. nalet, sila, silovitost:
il furore delle acque distrusse il villaggio pobesnele vode so uničile vas
desiderare con furore silno želeti
furore bestiale živalska sla
3. zanos:
il furore sacro dei poeti božanski zanos pesnikov
4. pren. občudovanje, popolna privrženost, navdušenost, oboževanje:
far furore delati furore, silno navdušiti občinstvo - nascere* v. intr. (pres. nasco)
1. roditi se:
nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
nascere con la camicia, vestito imeti srečo
essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
essere nato ieri biti hudo naiven
essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik
2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe
3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna
4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi - nato
A) agg.
1. rojen:
nato cieco, muto slep, nem od rojstva
nato ieri naiven, zelen
nato morto mrtvorojen
nato per, a qcs. nadarjen za kaj
essere nato e sputato a qcn. biti komu na las podoben
2. (za označevanje dekliškega priimka)
Maria Rossi nata Bianchi Marija Rossi, rojena Bianchi
B) m (f -ta) otrok:
i nati durante la Rivoluzione otroci Revolucije - privo agg. ki je brez:
essere privo di mezzi biti brez denarja
discorsi privi di senso nerazumno govorjenje
essere privo della vista, dell'udito biti slep, gluh - talpa
A) f
1. zool. krt (Talpa europea):
essere cieco come una talpa, vederci come una talpa biti slep kakor krt
2. krtovo krzno
3. pren. topoglavec
4. pren. krt, skriti obveščevalec
5.
aratro talpa agr. plug krtovec, krtičar
6. strojn. tunelski bager
B) agg. invar. temnosiv - travedēre* v. intr. (pres. travedo)
1. zmotiti se
2. pren. motiti se; biti zaslepljen:
travedere per l'ira biti zaslepljen od jeze
travedere per l'amore biti slep zaradi ljubezni
/ 1
Število zadetkov: 12