Franja

Zadetki iskanja

  • componēnte

    A) agg. sestaven

    B) m, f

    1. član, članica

    2. sestavni del, sestavina

    C) m

    1. mat. komponenta

    2. avto
    componenti per auto avtomobilski deli
  • costituēnte

    A) agg.

    1. sestaven

    2. ustavodajen:
    Assemblea costituente Ustavodajni zbor

    B) m

    1. kem. sestavina

    2. jezik sestavni del, konstituent

    3. član konstituante

    C) f ustavodajni zbor, skupščina, konstituanta
  • elemento m

    1. element, prvina; sestavni del, sestavina:
    gli elementi di un edificio elementi zgradbe

    2. osnova:
    elementi di sintassi latina osnove latinske sintakse

    3. faktor, dejavnik:
    la fortuna è uno degli elementi del successo sreča je eden izmed dejavnikov uspeha

    4. član (kolektiva):
    il migliore elemento della classe najboljši dijak v razredu

    5.
    i quattro elementi štirje elementi (zrak, voda, ogenj, zemlja)
    la furia degli elementi divjanje naravnih elementov

    6. element, naravno okolje, stanje elementov:
    essere nel proprio elemento biti v svojem elementu

    7. kem. element
  • ingrediēnte m

    1. sestavina (jedi, zdravila)

    2. ekst. sestavina, prvina, element, motiv
  • sostanza f

    1. filoz. substanca, podstat

    2. snov, tvar:
    sostanza solida, liquida, gassosa trdna, tekoča, plinska snov

    3. kem. sestavina

    4. anat. snov; skorja:
    sostanza bianca možganska bel, belina
    sostanza grigia siva možganska skorja

    5. jedro, bistvo, vsebina:
    in sostanza v bistvu, skratka
    badare alla sostanza e non alla forma gledati na vsebino, ne na obliko

    6. hranljivi del; hranljivost:
    piatto di molta sostanza zelo hranljiva jed
    dare sostanza hraniti

    7.
    sostanze pl. premoženje, imetje, bogastvo:
    consumare, dilapidare le proprie sostanze zapraviti, razsipati premoženje
  • eccipiēnte m farm. neaktivna sestavina zdravila, ekscipiens
  • compositivo agg.

    1. sestaven:
    elemento compositivo sestavina

    2. kompozicijski
  • principio m (pl. -pi)

    1. začetek; začenjanje:
    dare principio sprožiti, začeti
    prendere principio začeti, začenjati se
    i principi della civiltà začetki civilizacije
    in principio, al principio prej, sprva
    dal principio od začetka

    2. izvor; počelo:
    il principio dell'universo knjižno počelo vesoljstva

    3. načelo, princip, vodilo, osnovno načelo
    questione di principio načelno vprašanje
    per principio načeloma

    4. kem.
    principio attivo glavna sestavina
Število zadetkov: 8