Franja

Zadetki iskanja

  • cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

    1. (pl. -la) anat. možgani:
    bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    2. ekst. pamet, razum:
    avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
    avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
    avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
    avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
    uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
    mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
    lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
    avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

    3. pren. mozeg, možgani:
    il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
    fuga dei cervelli beg možganov

    4.
    cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
    PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • comprendōnio m pog. šalj. razum, razumnost:
    essere duro di comprendonio, privo di comprendonio biti trd, trde glave
  • critērio m (pl. -ri)

    1. kriterij, merilo; načelo, vodilo

    2. razum, razumnost, pamet:
    persona di poco criterio nerazsodnež

    3. šport kriterij
  • giudizio m (pl. -zi)

    1. razum, pamet; razumnost; razsodnost:
    uomo di giudizio pameten, razsoden človek
    raggiungere l'età del giudizio postati zrel
    mettere giudizio spametovati se
    denti del giudizio modrostni zobje

    2. mnenje, mišljenje, sodba:
    il giudizio concorde di tutti soglasno mnenje vseh
    a mio, suo giudizio po mojem, po njegovem mnenju
    rimettersi al giudizio di qcn. prepuščati presoji nekoga
    farsi un giudizio ustvariti si mnenje

    3. pravo sodni postopek:
    giudizio civile civilni postopek
    giudizio penale kazenski postopek
    giudizio di primo, di secondo grado prvostopenjski, drugostopenjski postopek

    4. relig.
    giudizio di Dio božja sodba
    giudizio finale, universale poslednja, vesoljna sodba
    il giorno del giudizio sodni dan
    andare al giorno del giudizio pren. vleči se do sodnega dne
  • ingegno m

    1. um, razum, umska sposobnost, nadarjenost:
    aguzzare l'ingegno napeti možgane
    uomo d'ingegno genij
    alzata d'ingegno genialna domislica (tudi iron.)

    2. ekst., umet. genij:
    i più grandi ingegni della nazione največji umi nekega naroda
    bell'ingegno sijajen um

    3. knjižno bistrost, zvijača

    4. brada (pri ključu)
  • intellētto m

    1. filoz. zmožnost razuma, spoznavna sila

    2. um, razum

    3. pren. um, duh:
    uno dei maggiori intelletti del tempo eden največjih sodobnih umov
  • mente f

    1. um, razum, pamet:
    mente acuta prodoren um
    aprire la mente a qcn. komu kaj razjasniti
    a mente riposata umsko spočit
    è una bella mente to je velik um
    saltare in mente priti na pamet

    2. misel, miselna pozornost:
    rivolgere la mente a qcs. na kaj misliti
    avere la mente in qcs. o čem vneto razmišljati

    3. spomin:
    sapere a mente znati na pamet
    tenere a mente spomniti, spominjati se
    uscire di mente pozabiti

    4. namera, namen:
    avere in mente (di) nameniti se
    ficcarsi in mente di fare qcs. nameravati, v glavo si vtepsti kaj
  • ragione f

    1. um, razum, pamet:
    l'età della ragione zrelost
    perdere il lume della ragione znoreti

    2. utemeljevanje, dokaz; argument:
    allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
    non sentire ragione ne si dati dopovedati
    a maggior ragione tem bolj
    a ragione veduta po temeljiti presoji

    3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
    palazzo della Ragione sodna palača
    non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
    a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
    di pubblica ragione splošno znan
    aver ragione di qcn. koga premagati

    4. prav:
    la ragione sta dalla sua parte on ima prav
    aver ragione imeti prav
    aver ragione da vendere imeti še kako prav
    dare ragione a qcn. dati komu prav
    a ragione prav, upravičeno
    di santa ragione pog. obilo, pošteno

    5. ekst. vzrok, razlog:
    per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
    ragione per cui in zato
    farsi una ragione vdati se (v usodo)

    6. račun; pojasnilo:
    domandare ragione zahtevati pojasnilo
    rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

    7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
    in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
    in ragione inversa v obratnem sorazmerju

    8.
    ragione sociale ekon. ime podjetja
    ragione di Stato višji državni interesi
  • senno m pamet; razum, razumnost:
    il senno di poi zapoznelo pametnjakarstvo
    uomo di senno pameten, razumen mož
    PREGOVORI: del senno di poi son piene le fosse preg. po nesreči zna biti vsak pameten
  • equilibrio m (pl. -ri)

    1. ravnotežje, ravnovesje (tudi pren.):
    stare in equilibrio biti v ravnotežju
    perdere l'equilibrio zgubiti ravnotežje

    2. pren. zdrav razum, uravnovešenost, umerjenost:
    dar prova di equilibrio pokazati uravnovešenost
  • raziocinio m (pl. -ni)

    1. umovanje; razmišljanje

    2. ekst. umnost, preudarnost, zdrav razum:
    uomo pieno di raziocinio preudaren, trezen človek

    3. sklep, zaključek
  • abbacinare v. tr. (pres. abbacino)

    1. zaslepiti

    2. prevarati; zastreti, omračiti:
    talvolta l'amore abbacina le menti včasih ljubezen zaslepi razum
  • affinare

    A) v. tr. (pres. affino)

    1. ostriti, naostriti, brusiti:
    affinare una lama nabrusiti rezilo

    2. pren. izostriti:
    affinare la vista, l'ingegno izostriti vid, razum

    3. prečistiti, izpopolniti, izpiliti, izbrusiti:
    affinare lo stile izpiliti slog

    B) ➞ affinarsi v. rifl. (pres. mi affino) izpopolniti se, prekaliti se:
    l'animo nobile si affina nel dolore plemenit duh se prekali v bolečini
  • aguzzare v. tr. (pres. aguzzo)

    1. ostriti, ošiliti

    2. pren. vzpodbuditi, vzpodbujati; izostriti, razbistriti:
    aguzzare l'appetito vzpodbujati tek
    aguzzare l'ingegno zbistriti razum
    aguzzare la vista izostriti vid
    aguzzare gli orecchi nastaviti ušesa, pazljivo prisluhniti
  • appannare

    A) v. tr. (pres. appanno) zatemniti, zastreti, zamračiti, zamegliti (tudi pren.):
    il vapore appanna i vetri šipe se zarosijo od pare
    l'ira appanna la ragione jeza zamegli razum

    B) ➞ appannarsi v. rifl. (pres. mi appanno) potemneti, postati moten, zamegliti se (tudi pren.)
  • impastoiare v. tr. (pres. impastoio)

    1. nadeti pripone, zvezati s priponami

    2. pren. ovirati, motiti; preprečiti, preprečevati:
    ha la mente impastoiata da pregiudizi razum mu vklepajo predsodki
  • peccare v. intr. (pres. pēcco)

    1. relig. grešiti; narediti, delati greh:
    peccare di invidia grešiti zaradi zavisti

    2. ekst. grešiti, pregrešiti se:
    peccare per leggerezza grešiti iz lahkomiselnosti
    peccare per troppa bontà grešiti zaradi pretirane dobrote
    peccare contro il buon senso pregrešiti se zoper zdravi razum
  • sentimento m

    1. zavest:
    uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe

    2. čut:
    avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast

    3. čustvo:
    sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo

    4. čustva, afekti; čustvena sfera:
    ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
    toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune

    5. pamet, razsodnost:
    ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček
  • uso2 m

    1. raba, uporaba:
    a uso di (namenjen) za:
    libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
    d'uso v rabi, običajen:
    effetti d'uso obleke, hišna oprava
    lingua d'uso govorni jezik
    prassi d'uso običajna praksa
    fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
    uso tessera za izkaznico:
    fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
    istruzioni per l'uso navodila za uporabo
    medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
    oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
    fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

    2. uporaba (možnost uporabljanja):
    camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
    perdere l'uso della ragione biti ob razum
    riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

    3. pravo služnost

    4. vaja

    5. navada, običaj:
    all'uso di po:
    piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
    uso pelle, seta imitacija kože, svile
    gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
    essere in uso biti v modi

    6.
    usi pl. uzusi

    7. raba; ekst. pomen:
    uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
    l'uso fiorentino florentinščina
    l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza
Število zadetkov: 19