Franja

Zadetki iskanja

  • abbassare

    A) v. tr. (pres. abbasso)

    1. znižati, spustiti:
    abbassare la voce znižati glas
    abbassare un record šport izboljšati rekord
    abbassare un prezzo spustiti ceno
    abbassare la luce priviti luč, zmanjšati jakost svetlobe
    abbassare la radio utišati radio

    2. skloniti, povesiti:
    abbassare il capo skloniti glavo
    abbassare le armi vdati se
    abbassare le orecchie, la cresta pren. ukloniti se

    3. pren. ponižati

    B) ➞ abbassarsi v. rifl. (pres. mi abbasso)

    1. skloniti se; pren. ponižati se, osramotiti se

    2. pasti, padati, pojemati:
    mi si è abbassata la febbre vročina mi je padla
  • annichilare

    A) v. tr. (pres. annichilo)

    1. uničiti, uničevati

    2. pren. pobiti, ponižati, streti:
    la sventura lo annichilò nesreča ga je strla

    B) ➞ annichilarsi v. rifl. (pres. mi annichilo)

    1. uničiti, uničevati se

    2. pren. ponižati se
  • annientare

    A) v. tr. (pres. anniēnto)

    1. uničiti, uničevati:
    annientare le forze nemiche uničiti sovražne sile

    2. pren. streti, ponižati

    B) ➞ annientarsi v. rifl. (pres. mi anniēnto) ponižati se
  • atterrare

    A) v. tr. (pres. attērro)

    1. podreti, vreči na tla:
    atterrare un albero podreti drevo
    atterrare un giocatore in area di rigore podreti igralca v kazenskem prostoru

    2. pren. ponižati, uničiti, uničevati

    B) v. intr. pristati:
    l'elicottero ha felicemente atterrato helikopter je srečno pristal
  • avvilire

    A) v. tr. (pres. avvilisco)

    1. vzeti, jemati verodostojnost; metati laž (na kaj):
    la menzogna avvilisce le tue qualità laž meče senco na tvoje vrline

    2. ponižati, poniževati; potlačiti:
    le tue parole mi avviliscono tvoje besede me ponižujejo

    B) ➞ avvilirsi v. rifl. (pres. mi avvilisco) zgubiti pogum:
    non avvilirti per così poco nikar ne izgubljaj poguma zaradi take malenkosti
  • degradare

    A) v. tr. (pres. degrado)

    1. degradirati, kaznovati z degradacijo

    2. ponižati

    B) ➞ degradarsi v. rifl. (pres. mi degrado) ponižati se

    C) v. intr. izgubiti, izgubljati ceno, vrednost
  • deprimere*

    A) v. tr. (pres. deprimo)

    1. potlačiti, ponižati (tudi pren.)

    2. med. omejiti; zmanjšati:
    deprimere la diuresi zmanjšati diurezo

    3. potreti, deprimirati

    B) ➞ deprimersi v. rifl. (pres. mi deprimo)

    1. ponižati se

    2. pren. (avvilirsi) izgubiti pogum, postati malodušen, potrt:
    si è depresso per la brutta notizia slaba vest ga je potrla
  • invilire

    A) v. tr. (pres. invilisco)

    1. potreti, ponižati

    2. oslabiti, prizadeti (tudi pren.)

    B) ➞ invilire, invilirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ invilisco)

    1. razvrednotiti se

    2. preplašiti se
  • mortificare

    A) v. tr. (pres. mortifico)

    1. ponižati, poniževati, žaliti; trpinčiti:
    mortificare la carne trpinčiti meso, mrtvičiti čutnost

    2. med. mrtviti

    B) ➞ mortificarsi v. rifl. (pres. mi mortifico)

    1. kaznovati se; trpinčiti se

    2. relig. zatajevati, mrtvičiti se
  • prostrare

    A) v. tr. (pres. prōstro)

    1. (prosternare) vreči, metati na tla

    2. zdelati, oslabiti; pren. ponižati, potlačiti

    B) ➞ prostrarsi v. rifl. (pres. mi prōstro)

    1. poklekniti, vreči se k nogam

    2. pren. ponižati se
  • svilire v. tr. (pres. svilisco)

    1. ponižati, poniževati

    2. razvrednotiti
  • umiliare

    A) v. tr. (pres. umilio)

    1. knjižno povesiti, povešati; prikloniti, priklanjati (glavo)

    2. ekst. ukrotiti, brzdati, potlačiti:
    umiliare il proprio orgoglio krotiti svoj ponos

    3. ponižati, poniževati:
    umiliare qcn. di fronte a tutti koga ponižati pred vsemi

    B) ➞ umiliarsi v. rifl. (pres. mi umilio) ponižati se
  • inginocchiarsi v. rifl. (pres. mi inginocchio)

    1. poklekniti, poklekati

    2. ekst. pren. poklekniti, poklekati; pokoriti, pokoravati se; ponižati se
  • cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

    1. (pl. -na) rog:
    le corna del cervo jelenje rogovje
    alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
    rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
    rompersi le corna pren. polomiti si zobe
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
    dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
    fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

    2. evfemistično pog. nič:
    non me ne importa un corno! figo mi je mar!
    non vale un corno ni piškavega oreha vredno
    un corno! figo!

    3. (pl. -na) iron. pog.
    avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
    fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

    4. (pl. -na)
    le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

    5. (pl. -ni) roženina

    6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
    corno dogale doževa čepica
    corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

    7. (pl. -ni) glasba rog:
    corno inglese angleški rog
    corno da caccia lovski rog

    8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
    il corno dell'incudine rog, nos nakovala
    i corni della luna lunina krajca
    i corni dell'altare oltarni strani
    corno d'Africa geogr. afriški rog
    i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali
  • ginōcchio m (pl. -chi, f -chia)

    1. anat. koleno:
    articolazione del ginocchio kolenski zglob
    piegare il ginocchio poklekniti; pren. upogniti koleno, ponižati se
    stare in ginocchio klečati
    gettarsi alle ginocchia di qcn. vreči se komu pred noge
    mettere in ginocchio qcn. koga premagati, spraviti koga na kolena
    far venire il latte alle ginocchia biti hudo dolgočasen, biti zabit kot tele

    2. koleno (del hlač)

    3. tehn. koleno:
    a ginocchio kolenast

    4. srednji del vesla
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del
  • tērra

    A) f

    1.
    Terra Zemlja:
    la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

    2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
    i beni della terra zemeljske dobrine
    abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
    ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
    non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

    3. zemlja, tla; kopno:
    forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
    terra ferma kopno
    vento di terra kopni veter
    cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
    mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
    prendere terra aero pristati
    rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

    4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
    terre artiche arktika, arktično območje
    terra bruciata požgana zemlja
    terra natale domovina, rojstni kraj
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
    terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
    Terra Santa relig. Sveta dežela

    5. tla; ekst. pod:
    a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
    avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
    buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
    cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
    correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
    dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
    essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
    essere terra terra pren. biti pritlehen
    stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

    6. elektr. zemlja:
    presa di terra ozemljilo
    mettere a terra ozemljiti

    7. zemlja; prst:
    terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
    terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
    terra battuta steptana zemlja
    terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
    terra nera črna zemlja
    terra di riporto gradb. nasipna zemlja
    terra vergine ledina
    movimenti di terra gradb. zemeljska dela

    8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
    terre pl. posestvo:
    i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
    avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

    9. knjižno mesto, trg, kraj:
    terre marittime obalna mesta

    10. metal., kem.
    terra da fonderia livarski pesek
    terre rare redke zemlje
    terra refrattaria žarovzdržna ilovica
    terra di Siena sienit, globočnina

    11. glina:
    terra creta glina
    terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
    terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

    B) agg. invar.

    1. prizemen; pritličen:
    piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

    2. svetlorjav (barva)
Število zadetkov: 17