Franja

Zadetki iskanja

  • par. kratica mparagrafo paragraf
  • binōmio m

    1. mat. binom, dvočlenik

    2. ekst. dvojica, par
  • cōppia f

    1. par:
    coppia di sposi zakonski par
    coppia di cavalli par konj
    a coppia, in coppia v dvoje, v paru

    2. šport dvojica
  • duo m invar.

    1. glasba duo

    2. (neločljiv) par
  • paio m (f pl. -ia) par:
    paio di guanti par rokavic
    un paio pren. nekaj
    un altro paio di maniche pren. drug par rokavic, nekaj povsem drugega
    fare il paio dobro se ujemati
  • pariglia f

    1. par

    2. konjska vprega

    3.
    rendere la pariglia vrniti milo za drago
  • piccia f (pl. -ce) toskansko par:
    a piccie v izobilju
  • appaiare

    A) v. tr. (pres. appaio)

    1. združiti (po dve stvari)

    2. pariti, narediti par:
    appaiare due animali di razza spariti dve pasemski živali

    3. enačiti

    B) ➞ appaiarsi v. rifl. (pres. mi appaio)

    1. združiti se

    2. pariti se

    3. redko poročiti se
  • giogo m (pl. -ghi)

    1. jarem; par volov

    2. pren. jarem, gospostvo:
    imporre il giogo podjarmiti
    scuotere il giogo otresti se jarma
    giogo maritale zakonski jarem

    3. navt. gredeljnica

    4. geogr. gorski hrbet; prelaz
  • assortito agg.

    1. izbran, skladen:
    colori male assortiti slabo izbrane barve
    una coppia bene assortita skladen par

    2. raznovrsten, mešan:
    caramelle assortite raznovrstne karamele
  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • caffè

    A) m

    1. bot. kavovec (Coffea arabica)

    2. kava:
    caffè macinato mleta kava
    fare, preparare il caffè skuhati kavo
    caffè nero črna kava
    caffè turco, alla turca turška kava
    caffè espresso ekspres kava
    caffè lungo, alto dolga kava
    caffè ristretto, basso kratka kava
    caffè macchiato kava s kancem mleka
    caffè corretto kava z žganjem
    al caffè pri kavi, po obedu
    caffè d'orzo ječmenova kava
    caffè di cicoria cikorija

    3. kavarna, bar, točilnica:
    andare al caffè iti v kavarno
    chiacchiere da caffè kavarniške čenče
    caffè concerto kavarna z glasbo in plesom, kabaret

    B) agg. kavne barve:
    un paio di scarpe color caffè par čevljev kavne barve
  • conto m

    1. računanje, račun:
    fare un conto izračunati
    il conto torna račun je točen; pren. zadeva je jasna
    conto alla rovescia odštevanje
    conto corrente tekoči račun
    saldare, chiudere il conto pren. poravnati račune
    cameriere, il conto! račun, prosim!

    2. pren. ocena, predvidevanje:
    a conti fatti, in fin dei conti navsezadnje
    a ogni buon conto sicer

    3. pren. predmet, zadeva:
    questo è un altro conto to je drug par rokavic
    far conto di predstavljati si, delati se
    rendersi conto di qcs. kaj doumeti

    4. pren. spoštovanje, čislanje:
    persona da conto, di conto ugledna oseba
    avere in buon conto, in gran conto čislati, ceniti

    5. pren. korist:
    tornare conto splačati se
    mette conto splača se
    per conto di qcn. na račun, v imenu nekoga
    per conto mio, tuo, suo kar zadeva mene, tebe, njega
    PREGOVORI: conti chiari, amici cari preg. čisti računi, dobri prijatelji
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • giovane

    A) agg.

    1. mlad:
    una coppia di giovani sposi par mladoporočencev
    essere giovane di spirito biti mlad po duhu
    la stagione, il tempo giovane pren. pomlad, mlado leto
    vino giovane mlado vino
    stato giovane mlada država

    2. mlajši:
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    3. pren. nepreviden, neizkušen, nevešč, nov:
    è giovane del mestiere fant se šele uči

    4. pog. neporočen

    B) m, f

    1. mladenič, mladenka:
    da giovane v mladosti, v mladih letih

    2. pomočnik, pomočnica:
    giovane di bottega trgovski pomočnik

    3. učenec, gojenec, dijak:
    un liceo di duecento giovani gimnazija z dvesto dijaki
  • lēcito

    A) agg. dovoljen, dopusten; primeren, spodoben; pravilen:
    ti par lecito? se ti zdi prav?
    se è lecito če je dovoljeno
    mi sia lecito naj mi bo dopuščeno

    B) m zakonito; dovoljeno; legalno
  • manica f

    1. rokav:
    mezza manica narokavnik; pren. pisarček
    in maniche di camicia brez suknjiča
    rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
    è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
    essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
    essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
    avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut

    2. ekst.
    manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz

    3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
    una manica di furfanti lopovska drhal

    4. pren. dobra mera:
    si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili
  • nido

    A) m

    1. gnezdo:
    far nido gnezditi; ekst. pren. ugnezditi se, namestiti se, naseliti se

    2. pren. gnezdo, dom; ekst. domovina, domačija; slabš. gnezdo, leglo:
    un nido di briganti razbojniško gnezdo

    3. pren. gnezdo, postojanka:
    nido di mitragliatrici voj. strojniško gnezdo

    4.
    nido d'ape tekstil frotir
    a nido d'ape satast
    nido di uccello bot. gnezdovica (Neottia nidus avis)

    5. obrt satasti vbod

    6. kulin. gnezdo (vrsta testenin)
    PREGOVORI: a ogni uccello il suo nido par bello preg. dober domek, če ga tudi ni več kakor za en bobek

    B) agg. invar.
    asilo nido otroške jasli
  • pari1

    A) agg.

    1. enak; enakovreden; podoben:
    avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
    essere pari di, in biti enak po
    di pari passo pren. istočasno

    2. raven, zravnan:
    superficie pari ravna površina
    a piè pari sonožno; pren. popolnoma

    3. igre enak, izenačen:
    la partita è pari igra je izenačena
    essere pari biti si bot
    far pari e patta odigrati neodločeno
    conti pari poravnani računi

    4. pren.
    essere pari a biti kos čemu

    5. mat. paren, sod

    6.
    alla pari (au-pair):
    lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje

    B) avv. enako:
    pari pari dobesedno; pog. takoj
    il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno

    C) m, f vrstnik, vrstnica:
    un nostro pari naš vrstnik
    trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
    da par suo kot se mu spodobi
    senza pari brez primere

    Č) m enakost:
    essere in pari biti enak, izravnan
    rendere pari a pari vrniti milo za drago
    a un pari enako, istočasno
    del pari prav tako
    al pari di kakor, kot
    in pari na istem nivoju:
    mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe
  • riga f

    1. črta

    2. ekst. vrsta:
    una riga di alberi, di soldati vrsta dreves, vojakov
    di prima riga prvovrsten
    sopra le righe pren. pretiran; retoričen
    mettere in riga qcn. koga pripraviti k pokorščini
    mettersi in riga con qcn. pren. s kom se kosati
    rimettersi in riga pren. pokoriti se, ukloniti se
    rompete le righe! voj. voljno!
    rompere le righe pren. končati sejo
    uscire dalle righe pren. izstopati

    3. vrstica:
    leggere tra le righe pren. brati med vrsticami
    scrivere due righe napisati par vrstic

    4. preča

    5. tisk cicero