parte f
1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...
2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat
3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja
4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani
5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni
6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele
7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del
8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti
9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)
10. vojskujoča se stran
11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani
12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga
13. glasba odlomek; glas
14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev
Zadetki iskanja
- spartire v. tr. (pres. spartisco)
1. deliti, razdeliti:
spartire un guadagno razdeliti dobiček
non aver nulla da spartire con nessuno pren. ne imeti nobenih zvez z nikomer
2. ločiti, ločevati
3. glasba zapisati notne parte - arte f
1. umetnost:
opera d'arte umetniško delo
belle arti likovna umetnost
arti figurative likovna umetnost
arte sacra cerkvena umetnost
l'arte per l'arte larpurlartizem
arte applicata uporabna umetnost
critico d'arte umetnostni kritik
intenditore d'arte poznavalec umetnosti
storia dell'arte umetnostna zgodovina
mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
arte drammatica dramska umetnost
settima arte sedma umetnost, film
nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò
2. obrt, rokodelstvo:
l'arte del fabbro kovaška obrt
esercitare un'arte opravljati obrt
l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
essere senz'arte né parte nič ne znati delati
3. hist. ceh
4. umetnija, veščina:
l'arte della guerra vojaška veščina
eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo
5. spretnost; zvijačnost:
ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
ad arte namenoma:
diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
arti magiche umetnost čaranja, čaranje
PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna - assorbire v. tr. (pres. assōrbo, assorbisco)
1. vpiti, vsrkati, absorbirati:
la spugna assorbe l'acqua spužva vpija vodo
2. asimilirati:
i Romani assorbirono la cultura greca Rimljani so asimilirali grško kulturo
3. iti za, požreti:
l'affitto assorbe gran parte dello stipendio za najemnino gre dober del plače, najemnina požre dober del plače
4. zaposliti, zaposlovati:
lo studio mi assorbe completamente študij me popolnoma zaposluje - attivo
A) agg.
1. aktiven, dejaven, delujoč, delaven:
un uomo attivo aktiven človek
prendere, avere parte attiva in un'impresa aktivno delovati, imeti aktivno vlogo pri nekem podjetju
2. jezik tvoren, aktiven
3. ekon. aktiven, ki posluje v aktivi:
azienda attiva podjetje v aktivi
bilancia attiva aktivna bilanca
4. voj. aktiven (vojaška oseba):
servizio attivo aktivna služba
B) m
1. jezik aktiv, tvornik
2. ekon. aktiva:
segnare all'attivo, al proprio attivo zabeležiti kaj v svojo korist; šteti kaj v plus
3. polit. aktiv - attōrio agg. (m pl. -ri) pravo tožniški:
parte attoria tožnik - avere*
A) v. tr. (pres. hō)
1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem
2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati
3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res
4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki
5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora
6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače
7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?
8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje
9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba
10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal
11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš
B) m
1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje
2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - avversario
A) m (f -ia) nasprotnik, nasprotnica; sovražnik, sovražnica:
avversario politico politični nasprotnik
B) agg. šport nasproten; sovražen:
la parte avversaria nasprotna stran, nasprotnik
la squadra avversaria šport nasprotnikovo moštvo, nasprotnik - barricata f barikada:
combattere sulle barricate boriti se na barikadah
fare le barricate pren. upreti se, iti na barikade
essere dall'altra parte della barricata pren. biti na nasprotni strani - basso
A) agg.
1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt
2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih
3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho
4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak
5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona
6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad
7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša
8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni
9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak
B) avv.
1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti
2. tiho
C) m
1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje
2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe
3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas
4. kletno stanovanje (v Neaplju) - causa f
1. vzrok, razlog:
la velocità è la causa principale degli incidenti stradali hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč
esser causa di povzročiti, povzročati
causa di forza maggiore pravo višja sila
a causa di, per causa di zaradi:
per causa tua zavoljo, zaradi tebe
2. pravo zadeva:
far causa a qcn. koga tožiti
dar causa vinta pren. popustiti, odnehati
esser parte in causa biti v kaj vpleten, za kaj zainteresiran
parlare con cognizione di causa govoriti dobro poznavajoč stvar
avvocato delle cause perse pren. pravdač, kvazi dohtar
3. stvar:
servire la causa della democrazia boriti se za demokracijo
far causa comune con qcn. skupaj se zavzemati za; solidarizirati se s kom
4. jezik
complemento di causa prislovno določilo vzroka - ciuchino agg. oslovski:
fare la parte ciuchina pren. opravljati težaška dela - condonare v. tr. (pres. condono)
1. oprostiti, oproščati:
condonare un debito, una parte della pena oprostiti dolg, del kazni
2. knjižno odpustiti, odpuščati - costituire
A) v. tr. (pres. costituisco)
1. ustanoviti, ustanavljati; osnovati; oblikovati:
costituire una società ustanoviti družbo
2. sestaviti, sestavljati; tvoriti:
la commissione è costituita da tre membri komisijo sestavljajo trije člani
3. biti; predstavljati:
lo studio costituisce il suo unico interesse študij je njegova edina skrb
4. imenovati, postaviti (za):
costituire qcn. erede koga postaviti za dediča
B) ➞ costituirsi v. rifl. (pres. mi costituisco)
1. oblikovati se; organizirati se
2. pravo nastopiti (kot):
costituirsi parte civile nastopiti kot privatni tožnik
3. predati se (oblastem) - da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od - dedicare
A) v. tr. (pres. dēdico)
1. pokloniti, poklanjati
2. posvetiti, posvečati (tudi pren.):
dedicare la vita alla scienza življenje posvetiti znanosti
la prima parte del libro è dedicata ad argomenti generali prvi del knjige je posvečen splošnim temam
3. relig. posvetiti, posvečati; poimenovati (v čast, v spomin):
dedicare una chiesa (a) posvetiti cerkev
dedicare una piazza ai caduti trg poimenovati po padlih borcih
B) ➞ dedicarsi v. rifl. (pres. mi dēdico) posvetiti, posvečati se - fioccare v. intr. (pres. fiōcco)
1. padati v kosmih (sneg)
2. pren. deževati, na gosto padati:
incominciarono a fioccare botte da ogni parte z vseh strani so začeli deževati udarci - gruzzolo m prihranek, vsotica, kupček denarja:
mettere da parte un bel gruzzolo prihraniti čedno vsotico - immedesimare
A) v. tr. (pres. immedesimo) poistovetiti; združiti, združevati
B) ➞ immedesimarsi v. rifl. (pres. /mi/ immedesimo) poistovetiti, identificirati se:
immedesimarsi in una parte gled. vživeti se v vlogo - imparare v. tr. (pres. imparo) učiti, naučiti se:
imparare a conoscere spoznati
imparare a memoria naučiti se na pamet
imparare a proprie spese naučiti se česa na svoj račun
PREGOVORI: sbagliando s'impara preg. človek se na napakah uči
impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna