Franja

Zadetki iskanja

  • finēstra f

    1. okno:
    finestra cieca slepo okno
    la finestra guarda sulla piazza okno gleda na trg
    affacciarsi, farsi alla finestra stopiti k oknu
    donna da finestra spogledljivka, koketa
    buttare il denaro dalla finestra pren. metati denar skoz okno
    uscito dalla porta e rientrato dalla finestra pren. nagnali so ga (s položaja), pa se je vrnil skozi stranska vrata

    2. odprtina, rana:
    fare larga finestra napraviti veliko odprtino

    3. okence:
    busta con finestra, a finestra kuverta z okencem

    4. publ. članek v okvirčku
  • finestrino m

    1. pomanjš. od ➞ finestra okence

    2. okno (na prevoznih sredstvih):
    è severamente vietato sporgersi dai finestrini ne nagibaj se skozi okno
  • losca f navt. okno, cev krmila
  • balcone m balkon; balkonsko okno (segajoče do tal)
  • bow-window tujka angl. m invar. izbočeno okno
  • controfinēstra f dvojno okno
  • defenestrare v. tr. (pres. defenēstro)

    1. vreči, metati skoz okno, defenestrirati

    2. pren. odsloviti, odslavljati; odpustiti, odpuščati; zapoditi (s funkcije)
  • impannare v. tr. (pres. impanno)

    1. tekstil tkati (sukno)

    2. prevleči okno (s platnom, papirjem ipd.)
  • inginocchiata f gradb. okno z upognjeno okensko rešetko
  • invetriata f

    1. (vetrata) stekleno okno

    2. pren. šalj. naočniki
  • invetriatura f

    1. lošč, loščenje, glazura

    2. zasteklitev; stekleno okno
  • vetrata f

    1. steklena vrata; stekleno okno (tudi umet.):
    una vetrata liberty secesijsko okno

    2. aero pokrov kabine

    3.
    vetrate pl. šalj. očala
  • vetrina2 f

    1. izložba, izložbeno okno (tudi ekst.):
    ammirare le vetrine občudovati izložbe
    mettersi in vetrina pren. razkazovati se, košatiti se, bahati se

    2. vitrina

    3.
    vetrine pl. šalj. naočniki
  • accecare

    A) v. tr. (pres. acciēco, accēco)

    1. slepiti, zaslepiti, oslepiti (tudi pren.):
    non lasciarti accecare dall'ira ne pusti, da te jeza zaslepi

    2. zapreti, zazidati:
    accecare una finestra zazidati okno
    accecare un chiodo, una vite zabiti žebelj do kraja, priviti vijak do kraja

    B) v. intr. oslepeti
  • archiacuto agg. šilast, s šilastim lokom, obokom:
    finestra archiacuta šilasto obokano okno
  • bue m (pl. buoi)

    1. zool. govedo (Bos):
    bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
    bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)

    2. vol:
    occhio di bue okroglo okno
    uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko

    3. govedina, goveje meso

    4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
    avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
    PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja
  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • ciēco

    A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
    la fortuna è cieca sreča je slepa
    mosca cieca igre slepe miši
    alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
    cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
    ubbidienza cieca slepa pokorščina
    finestra cieca slepo okno
    vicolo cieco slepa ulica:
    essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
    lanterna cieca slepica
    intestino cieco anat. slepo črevo

    B) m (f -ca) slepec
    PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj
  • corrispondere*

    A) v. tr. (pres. corrispondo)

    1. vrniti, vračati (čustva)

    2. izplačati

    B) v. intr.

    1. ustrezati; ujemati se; odgovarjati:
    un piede corrisponde a un terzo del metro circa čevelj je približno tretjina metra

    2. biti kos; biti na višini; ustrezati

    3. biti blizu; gledati:
    la finestra corrisponde sul giardino okno gleda na vrt

    4. vrniti, vračati (čustva):
    corrispondere all'affetto di qcn. vračati ljubezen nekoga

    5. dopisovati si; korespondirati

    C) ➞ corrispondersi v. rifl. (pres. ci corrispondiamo)

    1. ujemati se

    2. biti, stati si nasproti
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od