Franja

Zadetki iskanja

  • fiamma

    A) f

    1. plamen:
    la casa era avvolta dalle fiamme hiša je bila v plamenih
    fiamma ossidrica oksidirni plamen
    fiamma ossiacetilenica acetilenski plamen
    andare in fiamma vneti se
    dare alle fiamma zažgati
    mettere a fuoco e fiamme opustošiti
    far fuoco e fiamme razburiti se; močno si prizadevati za kaj
    ritorno di fiamma pren. ponovna vzplamenitev starih strasti
    condannare alle fiamme obsoditi na grmado

    2. pren. plamen, ogenj; ljubezen, ljubljena oseba:
    la fiamma dell'amore plamen ljubezni
    ha visto una sua vecchia fiamma videl je spet svojo staro ljubezen

    3. živo rdeča barva, ognjeno rdeča barva:
    un cielo di fiamma živo rdeče, ognjeno nebo
    sentirsi salire le fiamme al viso pordeti v obraz
    diventare di fiamma zardeti

    4. pl. našitki:
    fiamme gialle pripadniki finančne straže (policije)

    5. voj. navt. trikotna signalna zastava

    B) agg. invar. živo rdeč, ognjeno rdeč
  • fuōco

    A) m (pl. -chi)

    1. ogenj:
    accendere il fuoco zakuriti
    soffocare il fuoco ugasniti ogenj
    cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
    fuoco vivo močen ogenj
    mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
    fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
    legna da fuoco drva za kurjavo
    prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
    dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
    fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
    fuoco di artificio, artificiale ognjemet
    a fuoco toplo:
    lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
    bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
    il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
    mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
    parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
    fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
    farsi, diventare di fuoco močno zardeti
    scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
    mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
    fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
    fuoco eterno pren. večni ogenj

    2. požar:
    vigili del fuoco gasilci
    al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
    mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

    3. grmada:
    gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

    4. ogenj, strel, streljanje:
    un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
    fuoco incrociato navzkrižni ogenj
    cessare il fuoco ustaviti ogenj
    riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
    arma da fuoco strelno orožje
    bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
    fare fuoco ustreliti, streljati
    battesimo del fuoco ognjeni krst
    andare al fuoco iti v boj

    5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
    un uomo tutto fuoco ognjevit človek
    stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
    soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
    versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
    far fuoco navdušiti, razvneti
    avere il fuoco addosso biti poln ognja

    6. fiz. gorišče, fokus:
    mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

    B) inter.
    fuoco! ogenj!
  • tiro m

    1. poteg, potezanje:
    bestia da tiro vprežna žival
    tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
    tiro alla fune potezanje vrvi

    2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
    tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
    tiro con l'arco šport lokostrelstvo
    tiro di partenza šport startni strel
    tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
    tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
    a un tiro di schioppo streljaj daleč
    capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
    essere a tiro pren. pog. biti pri roki

    3. met, metanje; lučaj; strel:
    un tiro di dadi met kock
    il tiro del giavellotto šport met kopja
    tiro a canestro šport met na koš
    tiro in porta strel v vrata, na gol
    tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
    tiro di testa šport strel z glavo

    4. pren. lopovščina, grda šala:
    un tiro secco pog. nenadna smrt
    giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

    5. pren. pog. dim

    6. vohljaj, njuhljaj:
    un tiro di cocaina vohljaj kokaina
  • bengala m (pl. -li, -la) bengalični ogenj
  • controbatteria f voj. nasprotni topovski ogenj
  • girandola f

    1. bengalični ogenj, vrtljiva naprava za ognjemet:
    dar fuoco alla girandola pren. speljati prevaro; izprazniti malho, vse izblebetati

    2. vetrnica (na strehi)

    3. vetrnica (igrača)

    4. pren. vetrnjak, vihravec, kdor se obrača po vetru

    5. vrtoglavo zaporedje (novic, dogodkov ipd.)
  • tric trac

    A) inter. trik trak

    B) m

    1. trik trak (šum)

    2. igre triktrak

    3. nareč. možnar; umetni ogenj
  • accēndere*

    A) v. tr. (pres. accēndo)

    1. prižgati, prižigati; vžgati:
    accendere il fuoco prižgati ogenj
    accendere la sigaretta prižgati cigareto
    accendere il termosifone, la stufa odpreti radiator, prižgati peč
    accendere la radio, la luce, il televisore prižgati radio, luč, televizor

    2. podžgati, razvneti:
    accendere una guerra razvneti vojno
    accendere una lite, una disputa podžgati prepir, razpravljanje
    accendere le passioni razvneti strasti

    3. najeti:
    accendere un mutuo najeti posojilo

    B) ➞ accēndersi v. rifl. (pres. mi accēndo) vžgati se, vneti se (tudi pren.):
    accendersi d'ira razjeziti se
    accendersi d'amore zaljubiti se
  • aprire*

    A) v. tr. (pres. apro)

    1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
    aprire una porta odpreti vrata
    aprire le braccia razširiti roke
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
    aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
    aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
    aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
    non aprire bocca molčati
    aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
    aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
    aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

    2. odpreti, ustanoviti:
    aprire una scuola odpreti šolo

    3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
    aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

    4. odpreti, začeti:
    aprire la seduta odpreti sejo
    aprire la caccia odpreti lovsko sezono
    aprire la luce prižgati luč
    aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
    aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
    aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

    B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

    1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
    la terra si aprì zemlja se je odprla
    apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

    2. odpreti se (cvet)

    3. odpreti se, zjasniti se

    4. odpreti se, zaupati se komu:
    aprirsi con qcn. odpreti se komu
  • ardere*

    A) v. tr. (pres. ardo)

    1. sežigati, kuriti:
    ardere la legna kuriti drva
    legna da ardere drva (za kurjavo)

    2. presušiti, požgati:
    il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

    3. pren. razvneti, podžigati:
    lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

    B) v. intr. knjižno

    1. goreti:
    il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
    ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

    2. žgati, pripekati:
    senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

    3. pren. knjižno divjati:
    accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež
  • attaccare

    A) v. tr. (pres. attacco)

    1. prilepiti, zlepiti, pripeti, prišiti, pribiti, obesiti, zapreči, priklopiti:
    attaccare le maniche a un abito prišiti rokave na obleko
    attaccare un quadro obesiti sliko
    attaccare i cavalli alla carrozza konje vpreči v kočijo
    attaccare un bottone prišiti gumb

    2. pren. pog. nadlegovati

    3. napasti, napadati (tudi pren.):
    attaccare il governo napasti, kritizirati vlado
    la tisi gli attacca i polmoni jetika napada njegova pljuča

    4. začeti:
    attaccare battaglia začeti boj
    attaccare lite spreti se
    attaccare un brano musicale zaigrati skladbo
    attaccare discorso con qcn. začeti pogovor s kom
    attaccare alle quattro začeti delati ob štirih

    5. okužiti:
    mi ha attaccato il morbillo okužil me je z ošpicami

    6. pritakniti, podtakniti:
    attaccare il fuoco a qcs. podtakniti ogenj, zažgati kaj

    B) v. intr.

    1. oprijeti se, zlepiti se:
    questa vernice non attacca ta lak se ne prijemlje

    2. ukoreniniti se, prijeti se; pren. uspevati:
    le tue idee non attaccano tvoje ideje se niso prijele, nimajo uspeha
    non attacca! pog. ne bo držalo!

    3. začeti se:
    il concerto attaccò con una suite di Bach koncert se je začel z Bachovo suito

    C) ➞ attaccarsi v. rifl. (pres. mi attacco)

    1. prijeti se:
    attaccarsi al fiasco pog. hlastno piti

    2. prismoditi se
  • attizzare v. tr. (pres. attizzo) zanetiti, podpihovati:
    attizzare il fuoco podnetiti ogenj
    attizzare gli odi pren. podpihovati sovraštvo
  • avvampare v. intr. (pres. avvampo)

    1. vneti se, razplameneti se, goreti (z močnim plamenom), razgoreti se:
    fra la sterpaglia è avvampato un gran fuoco med suhljadjo se je vnel močen ogenj

    2. vžgati se; zardeti, pordeti (tudi pren.):
    avvampare per la vergogna, dalla collera pordeti od sramu, od jeze
  • avvivare

    A) v. tr. (pres. avvivo) oživiti, oživljati; poživiti (tudi pren.):
    avvivare il fuoco raznetiti ogenj
    col suo brio avvivò la festa s svojo živahnostjo je poživila zabavo

    B) ➞ avvivarsi v. rifl. (pres. mi avvivo) oživeti, postati živahen
  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • cessare

    A) v. intr. (pres. cēsso) nehati, prenehati, jenjati:
    la società ha cessato podjetje je prenehalo delovati, je opustilo dejavnost
    cessare di scrivere prenehati pisati
    cessare di vivere preminiti, umreti

    B) v. tr. ustaviti, ustavljati; nehati, prenehati (s):
    cessare le ostilità voj. ustaviti sovražnosti
    cessare il fuoco voj. ustaviti ogenj
  • concentrare

    A) v. tr. (pres. concēntro)

    1. zbirati, koncentrirati, osredotočiti (tudi pren.):
    concentrare il fuoco voj. koncentrirati ogenj

    2. kem. koncentrirati; zgostiti, zgoščati

    B) ➞ concentrarsi v. rifl. (pres. mi concēntro) koncentrirati, zbrati se; poglobiti, poglabljati se
  • copertura f

    1. pokrivanje; kritje; streha:
    un'attività che serve da copertura ad altre illecite dejavnost, ki služi kot kritje za druge nezakonite posle

    2. ekon. pokritje

    3. voj.
    fuoco di copertura obrambni ogenj
    truppe di copertura zaščitnice
  • covare

    A) v. tr. (pres. covo)

    1. valiti

    2. pren. ljubosumno, skrbno varovati, čuvati:
    covare qcn., qcs. con gli occhi poželjivo, ljubeznivo gledati koga, kaj
    covare il fuoco čepeti za pečjo
    covare le lenzuola prekladati ude po postelji; poležavati

    3. pren. gojiti; kuhati:
    covare odio per, contro qcn. gojiti sovraštvo do koga

    B) v. intr. pren. biti skrit; tleti:
    il fuoco cova sotto la cenere ogenj tli pod pepelom; šalj.
    gatta ci cova tu tiči zajec; tu nekaj smrdi
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od