Franja

accusare v. tr. (pres. accuso)

1. obtožiti, obdolžiti:
accusare qcn. di furto, di omicidio obtožiti koga kraje, umora

2. tožiti:
accusare un forte dolore al capo tožiti o hudi bolečini v glavi
accusare il colpo pren. občutiti udarec

3. pisarn. potrditi:
accusare ricevuta potrditi prejem

4. igre napovedati (pri kartah)

addebitare v. tr. (pres. addebito)

1. zadolžiti, obremeniti:
addebitare un conto bremeniti račun

2. pren. obdolžiti:
gli addebitarono l'insuccesso dell'impresa obdolžili so ga za neuspeh podjetja

colpevolizzare v. tr. (pres. colpevolizzo) dolžiti, obdolžiti; kriviti

imputare v. tr. (pres. imputo)

1. pravo obdolžiti, obdolževati; obtožiti, obtoževati

2. obdolžiti, obdolževati; okriviti

3. pripisati, pripisovati:
imputare l'incidente alla disattenzione del guidatore pripisati prometno nesrečo nepazljivosti voznika

incolpare

A) v. tr. (pres. incolpo) obdolžiti, obdolževati; obtožiti, obtoževati:
incolpare qcn. di qcs. koga česa obdolžiti
incolpare a torto, a ragione obdolžiti po krivem, po pravici

B) ➞ incolparsi v. rifl. (pres. mi incolpo) obdolžiti, obdolževati se; obtožiti, obtoževati se

incriminare v. tr. (pres. incrimino) pravo obdolžiti, obdolževati; obtožiti, obtoževati; inkriminirati:
incriminare qcn. di qcs. koga za kaj obdolžiti

tacciare v. tr. (pres. taccio) obtožiti, obdolžiti:
tacciare qcn. di negligenza očitati komu nemarnost, obdolžiti koga nemarnosti

addebito m

1. bremenitev

2. pren. obdolžitev:
muovere un addebito a qcn. koga obdolžiti

aggravio m (pl. -vi)

1. obremenitev, breme (zlasti pren.)

2. škoda, nadloga

3. davščina, dajatev:
aggravio fiscale fiskalna dajatev
fare a qcn. aggravio di qcs. knjižno koga česa obdolžiti

apporre^* v. tr. (pres. appongo)

1. pristaviti, dodati:
apporre una nota dodati opombo
apporre la firma podpisati

2. pripisati, šteti:
apporre qcs. a lode šteti v čast
apporre una colpa obdolžiti

3. redko ugovarjati, oporekati