Franja

Zadetki iskanja

  • gamba f

    1. anat. noga:
    le gambe del cavallo konjske noge
    raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
    avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
    avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
    rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
    essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
    un medico in gamba dober zdravnik
    fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
    distendere, tirare le gambe pren. umreti
    darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
    andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
    mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
    mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
    cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
    prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
    starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
    ha due gambe stupende ima čudovite noge

    2. noga (predmeta):
    le gambe del letto posteljne noge

    3. hlačnica

    4. pokončna črta
  • piēde m

    1. noga (človeška); taca
    collo del piede nart
    la pianta del piede podplat
    piede piatto med. ploska noga
    si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
    un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave

    2. ekst. pren.:
    andare a piedi iti peš
    ai piedi del monte pod hribom
    a piede libero na prostosti
    battere i piedi cepetati z nogami
    da capo a piedi od glave do peta
    fatto coi piedi narejen zanič, površno
    in piedi na nogah, pokonci
    levarsi dai piedi spraviti se spod nog
    mettere, prendere piede zakoreniniti se
    puntare i piedi upreti, upirati se
    tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih

    3. noga, spodnji del:
    i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
    piede del fusto spodnji del debla
    piede del fungo gobji kocen

    4. pren. stanje, pogoj, osnova:
    porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
    essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)

    5. čevelj (mera)

    6. lit. stopica
  • vestigio m (m pl. -gi, f pl. -gia)

    1. sled, stopinja (tudi pren.); ekst. noga:
    seguire le vestigia pren. iti po stopinjah

    2. pren. sled

    3.
    vestigia f pl. ruševine:
    le vestigia di Tebe ruševine Teb
  • zampa f

    1. taca, šapa, živalska noga:
    animali a quattro zampe četveronoge živali
    zampe di gallina pren. starostne gubice okoli oči
    zampe di gallina, di mosca pren. šalj. čačke, čečkarija

    2.
    zampe pl. slabš. noge, tace; roke:
    a quattro zampe po vseh štirih
    giù le zampe! roke proč!
    leccare le zampe a qcn. prilizovati se komu

    3. ekst. noga:
    zampa di ragno strojn. mazalni utor (na drsnem ležaju)
    zampe di gatto (pedule) alpin. plezalke
  • zampino m

    1. pomanjš. od ➞ zampa tačica

    2. pren. krempelj:
    mettere lo zampino in qcs. pren. vmešavati se v kaj
    qui ci ha messo lo zampino il diavolo pren. tu je imel hudič svoje kremplje vmes

    3. kulin. noga
    PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. z vrčem hodimo toliko časa po vodo, dokler se ne razbije
  • zampone m

    1. poveč. od ➞ zampa velika taca, noga

    2. kulin. polnjena svinjska noga (modenska specialiteta)
  • cianca f šalj. šantava noga
  • porcellana2 f bot. kurja noga, ostrožnek, plušec (Portulaca oleracea)
    porcellana di mare morska, vodna loboda (Atriplex halimus)
  • portulaca f bot. kurja noga, ostrožnek, plušec (Portulaca oleracea)
  • sinistro

    A) agg.

    1. lev:
    lato sinistro leva stran

    2. pren. nasproten, sovražen; grozeč, hudoben, zloben:
    un sinistro figuro zloben tip

    B) m

    1. nesreča, škoda

    2. polit. levičar

    3. šport levica, leva noga:
    colpire di sinistro streljati z levo nogo
  • talismo m med. kepasta noga, spodvito stopalo
  • zampetto m

    1. pomanjš. od ➞ zampa tačica, nogica

    2. kulin. kuhana noga (telečja, jagnječja, svinjska)
  • addormentare

    A) v. tr. (pres. addormento)

    1. uspavati:
    addormentare un bimbo uspavati otroka
    un libro che addormenta knjiga, ki uspava, dolgočasi

    2. otopiti, pomiriti:
    addormentare i bollenti spiriti pomiriti razburkane duhove

    B) ➞ addormentarsi v. rifl. (pres. mi addormento)

    1. zaspati:
    addormentarsi nel Signore zaspati v Gospodu

    2. zaspati, otrpniti (deli telesa):
    mi si è addormentata una gamba zaspala, otrpnila mi je noga

    3. pren. delati brezvoljno:
    addormentarsi sulle cose delati kaj brezvoljno
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • lungo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. dolg:
    lungo disteso kot je dolg in širok
    fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
    abito lungo dolga večerna obleka
    fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
    avere la vista lunga pren. daleč videti
    saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

    2. dolg, visok:
    essere più largo che lungo biti širši kot daljši

    3. (časovno) dolg:
    lungo viaggio dolgo potovanje
    a lungo andare sčasoma
    a lungo dolgo, dolgotrajno
    mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
    farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
    a lunga scadenza dolgoročen

    4. (lento) počasen:
    essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

    5. redek, pog. dolg:
    caffè lungo dolga kava

    6. jezik dolg
    PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

    B) avv. daleč, predaleč

    C) prep.

    1. vzdolž, ob:
    lungo il fiume vzdolž reke

    2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
    lungo i secoli v stoletjih

    Č) m dolžina, oddaljenost:
    misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
    per il lungo e il largo po dolgem in počez
Število zadetkov: 15