Franja

indole f značaj, nrav, narava (tudi pren.):
indole mite, violenta blag, nasilen značaj
per indole po naravi

natura f

1. narava:
i fenomeni della natura naravni pojavi
in natura v naravi, po naravnem redu
natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo

2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
la natura dei metalli lastnost kovin
la natura dell'uomo človeška narava
una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
è nella natura delle cose to je v naravi stvari
mutare natura spremeniti se
pagare il tributo alla natura evfemistično umreti

3. človek:
la natura umana človeštvo, človeški rod

4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo

5. trgov. natura, blago:
pagare in natura plačati v naturi, z blagom

6. umet.
natura morta tihožitje

temperamento m

1. ublažitev; brzdanje

2. narava, nrav, čud, značaj:
un temperamento calmo mirna narava

3. absol. močen, samostojen značaj, temperament:
attore senza temperamento netemperamenten igralec

univērso

A) agg. knjižno ves, celoten, vesoljen:
l'universo mondo ves svet

B) m

1. vesolje, vsemirje, univerzum, kozmos:
universo galattico, sidereo astr. galaktično, zvezdno vesolje

2. ekst. narava, stvarstvo

3. svet (tudi pren.); ekst. človeštvo:
l'universo dell'infanzia otroški svet
credersi il padrone dell'universo pog. šalj. ukazovati vsem
pare che crolli, venga giù l'universo (grmi, pada, dežuje) kot da bi se svet podiral

vero

A) agg.

1. resničen, pravi

2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato

5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik

B) m

1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi

volto m

1. knjižno (viso) obraz:
a volto aperto pren. odkrito
avere la maschera al volto, sul volto pren. pretvarjati se
cambiare in volto prebledeti, zardeti
gettare qcs. in volto a qcn. komu kaj vreči v obraz, očitati

2. pren. (zunanji) videz

3. pren. obraz, bistvo, narava:
mostrare il vero volto di qcn. pokazati svoj pravi obraz

teandria f relig. bogočloveška narava Kristusa

aborrire

A) v. tr. (pres. aborrisco, abōrro) čutiti odpor, sovražiti, mrziti:
la natura aborrisce il vuoto narava ne prenese praznine

B) v. intr.
aborrire da qcs. upirati se, gnusiti se, gabiti se:
aborro dal sangue kri se mi upira

battagliēro agg. bojevit (tudi pren.):
temperamento battagliero bojevita narava

dotare v. tr. (pres. dōto)

1. dati doto, oskrbeti z doto

2. oskrbeti, obdariti (tudi pren.):
natura l'ha dotata di bellezza e ingegno narava jo je obdarila z lepoto in pametjo

felice agg.

1. srečen:
vivere felice e contento živeti srečno in zadovoljno
fare felice qcn. osrečiti koga
sono felice di conoscerla me veseli (da sem vas spoznal)
temperamento felice srečna, vesela narava
te felice! blagor tebi!

2. radosten, vesel:
l'età felice pren. otroštvo
felice notte! lahko noč!

3. pren. ugoden, uspešen:
esito felice ugoden izid, srečen konec
idea felice posrečena, koristna ideja
parola felice zgovornost
memoria felice odličen spomin
avere la mano felice pren. imeti srečno roko

naturante agg.
natura naturante narava stvarnica; relig. Bog stvarnik

naturato agg.

1. (po naravi) nagnjen

2. prirojen

3. naturaliziran; prilagojen, udomačen

4. relig.
natura naturata ustvarjena narava

vuōto

A) agg.

1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje

B) m

1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno

4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine