Franja

Zadetki iskanja

  • appiedare v. tr. (pres. appiēdo)

    1. ukazati (vojakom), naj izstopijo iz vozil

    2. spraviti na tla, spraviti iz vozila:
    un guasto d'automobile mi ha appiedato zaradi okvare sem moral stopiti iz avtomobila
  • R.I.P. kraticariposi in pace naj počiva v miru
  • sia cong. bodisi, naj bo... ali:
    sia di giorno, sia di notte naj bo podnevi ali ponoči
  • transeat tujka latinsko inter. naj bo!
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • assaettare

    A) v. tr. (pres. assaetto)

    1. toskansko zadeti s puščico

    2. knjižno hudo nadlegovati

    B) v. intr. toskansko biti zadet od strele:
    che io possa assaettare se non è vero naj me strela, če ni res
    assaettare dalla sete skoprneti od žeje

    C) ➞ assaettare, assaettarsi v. intr. v. rifl. (pres. /mi/ assaetto) jeziti se, mučiti se (s čim)
  • assistere

    A) v. intr. (pres. assisto) biti navzoč, biti zraven:
    assistere alla lezione biti na predavanju

    B) v. tr. pomagati, podpreti, podpirati:
    si è fatto assistere da un bravo legale poiskal je pomoč sposobnega pravnika
    la fortuna ci assista naj nam bo sreča naklonjena!
  • astrōlogo m (pl. -gi)

    1. astrolog

    2. vedeževalec:
    crepi l'astrologo! pog. šalj. vrag vzemi zloveščo ptico!, vrag naj vzame črnogledneža!
  • avarizia f

    1. skopost, skopuštvo:
    crepi l'avarizia! šalj. varčevali bomo kdaj drugič! kamor je šel bik, naj gre še štrik!

    2. redko lakomnost
  • avvenire*

    A) v. intr. impers. (pres. avviēne) zgoditi, dogajati se, pripetiti se:
    come suole avvenire kot se ponavadi zgodi
    avvenga quel che vuole io denuncerò il fatto naj se zgodi karkoli, sam bom zadevo prijavil

    B) agg. invar. prihodnji, bodoč:
    gli anni avvenire prihodnja leta
    il tempo avvenire prihodnost, bodočnost

    C) m prihodnost, bodočnost:
    bisogna pensare all'avvenire misliti je treba na prihodnost (tudi pren.);
    quel ragazzo ha un sicuro avvenire fant ima zagotovljeno prihodnost, fantu se obeta lepa bodočnost
    in avvenire, per l'avvenire v prihodnje
  • avviso m

    1. sporočilo; opozorilo, svarilo:
    ho un importante avviso per voi imam važno sporočilo za vas
    che questo ti serva d'avviso to naj ti bo v opozorilo
    avviso telefonico telefonski poziv
    avviso di pagamento obvestilo o vplačilu
    dare avviso a qcn. di qcs. komu kaj sporočiti
    mettere qcn. sull'avviso opozoriti koga
    stare sull'avviso paziti, biti pozoren, previden
    avviso di reato pravo obdolžitev

    2. objava, oglas; razglas:
    avviso di concorso objava natečaja
    avviso di chiamata alle armi razglas o mobilizaciji, vpoklicu v vojsko

    3. mnenje:
    a nostro avviso po našem mnenju
    essere d'avviso meniti

    4. voj., navt. eskortna ladja
  • bah inter. hm (za izražanje pomisleka, dvoma ipd.):
    bah! non so proprio cosa pensare hm, ne vem, kaj naj si mislim
  • bēne

    A) avv.

    1. dobro, prav, lepo:
    fare qcs. bene kaj dobro narediti
    comportarsi bene lepo se obnašati
    gli affari vanno bene posli gredo dobro
    quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
    stare, sentirsi bene dobro se počutiti
    gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
    vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
    va bene! prav!, velja!, drži!
    passarsela bene lepo živeti
    bene o male kakorkoli že:
    bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
    di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
    star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
    ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
    lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

    2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
    si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
    pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
    ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
    sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

    B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
    quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
    gente bene boljša družba, visoka družba

    C) inter.

    1. bravo:
    bene!, bis! bravo!, bis!

    2. no, prav:
    bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

    Č) m relig.

    1. dobro:
    tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

    2.
    il sommo Bene relig. Bog

    3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
    per il bene della patria za blagor domovine
    l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
    a fin di bene z najboljšim namenom

    4. ljubezen, naklonjenost:
    voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
    volere un bene dell'anima imeti silno rad
    l'amato bene ljubljena oseba

    5. mir:
    non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

    6. pravo, ekon. dobrina:
    bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
    beni di consumo potrošne dobrine
    beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

    7. pl. imetje, premoženje:
    ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
    ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
    alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot
  • benedire* v. tr. (pres. benedico)

    1. blagosloviti:
    benedire una chiesa blagosloviti cerkev
    Dio ti benedica! naj te Bog blagoslovi, Bog s tabo!
    mandare qcn. a farsi benedire pog. poslati koga k vragu
    è andato tutto a farsi benedire pog. vse je šlo po zlu, k vragu
    benedire con le pertiche premlatiti

    2. hvaliti, poveličevati, slaviti, blagoslavljati:
    benedire il nome di qcn. slaviti ime koga
  • cēnto

    A) agg. invar.

    1. sto:
    un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
    una volta su cento poredkoma
    al cento per cento popolnoma, stoodstotno
    novantanove volte su cento skoraj vedno

    2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
    avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
    trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
    cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
    è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
    il numero cento stranišče, WC

    3. (za samostalnikom) stoti:
    pagina cento stota stran
    il paragrafo cento stoti odstavek

    4.
    per cento odstotek:
    un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
    essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
    PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja

    B) m invar.

    1. sto:
    il Consiglio dei Cento Svet stotih

    2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
    vincere i cento zmagati na sto metrov
  • che1

    A) pron. ki, kateri, kar:
    le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
    ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

    B) pron. kaj:
    non so che fare ne vem, kaj naj storim

    C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
    che ora è? koliko je ura?
    non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

    Č) pron. kaj!:
    ma che dite! kaj vendar pravite!
    ma che! kje pa!, sploh ne!

    D) agg. kakšen:
    in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

    E) pron. kaj:
    un certo che nekaj
    si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
    il film non è un gran che film ni kdove kaj
  • che2 cong.

    1. (uvaja subjektne in objektne odvisnike) da:
    spero che tu venga upam, da prideš

    2. (uvaja vzročne odvisnike) da, ker:
    mi dispiace che tu non sia venuto žal mi je, da nisi prišel

    3. (uvaja posledične odvisnike) da:
    parla forte che ti senta govori glasno, da te slišim

    4. (uvaja namerne odvisnike) da:
    fallo entrare che si scaldi pokliči ga noter, da se segreje

    5. (uvaja časovne odvisnike) da, ko, kar:
    saranno anni che non lo vedo nekaj let je, kar ga nisem videl

    6. (uvaja optativne stavke)
    che entri! naj vstopi!

    7. (uvaja pogojne stavke v zvezah)
    posto che, a patto che, nel caso che, ammesso che če, v kolikor

    8. (uvaja dopustne stavke) da, kolikor:
    che io sappia, non è ancora ritornato kolikor vem, se še ni vrnil

    9. (za izražanje podobnosti) kot:
    preferisco telefonare che scrivere rajši telefoniram kot pišem
    è più furbo che intelligente bolj je zvit kot pameten

    10. kot da:
    non fa che parlare samo govori (ne dela drugega, kot da govori)
  • chi

    A) pron. kdor:
    chi cerca, trova kdor išče, najde
    esco con chi mi pare hodim, s komer hočem

    B) pron.

    1. kdor:
    si salvi chi può reši se, kdor se more
    chi volesse provare, è libero di farlo kdor bi želel; naj poskusi

    2. kdor(koli):
    può entrare chi vuole lahko vstopi, kdor želi

    C) pron. eden... drugi; ta... oni:
    chi la pensa in un modo chi nell'altro eden misli tako, drugi drugače

    Č) pron. kdo?:
    chi credi di essere kdo pa misliš, da si?
    chi te lo fa fare? čemu neki?
    ma guarda un po' chi c'è! glej no, kdo je prišel!
  • chiamare

    A) v. tr. (pres. chiamo)

    1. klicati:
    chiamare per nome klicati po imenu
    chiamare il medico poslati po zdravnika
    Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
    essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
    chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
    chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
    farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo

    2. pravo
    chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)

    3. dati ime, imenovati:
    chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
    chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča

    4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
    la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
    parole che chiamano disgrazia zlovešče besede

    B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
    si chiama Antonio ime mu je Tone
    questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno!
  • colpire v. tr. (pres. colpisco)

    1. zadeti; udariti, udarjati:
    una bomba colpì la nave bomba je zadela ladjo
    colpire il bersaglio zadeti tarčo
    colpire in pieno v polno zadeti
    colpire nel segno pren. v polno zadeti, prav imeti
    colpire qcn. nel vivo pren. zadeti koga v živo

    2. pren. globok vtis napraviti, pretresti:
    sono stato molto colpito dalla scena prizor je naredil name globok vtis

    3. ekst. prizadejati; zajeti:
    un'ondata di violenza ha colpito la città val nasilja je zajel mesto
    la misura è intesa a colpire gli evasori fiscali ukrep naj bi prizadel davčne utajevalce