Franja

Zadetki iskanja

  • alcuno

    A) agg.

    1. pl. neki, nekaj:
    sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
    non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel

    2. sing. redko neki

    3. sing. (v nikalnih stavkih) noben:
    non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
    senza difficoltà alcuna brez vsake težave

    B) pron.

    1. pl. nekateri:
    alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano

    2. sing. redko nekdo

    3. sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
    non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal
  • cērto

    A) agg.

    1. gotov, nedvoumen

    2. jasen, očiten; resničen

    3. prepričan:
    esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
    fare certo qcn. komu zagotoviti

    B) m (le sing.) gotovo, gotovost

    C) agg.

    1. neki:
    devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

    2. slabš. neki, nekateri, določeni:
    certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
    certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

    3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
    sentire un certo che nekaj čutiti
    ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

    4. neki, nedoločena oseba:
    ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

    Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
    certi dicono così nekateri trdijo tako

    D) avv. gotovo, zares; seveda:
    la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
    verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!
  • certuno

    A) pron. (zlasti pl.)

    1. nekdo

    2. pl. nekateri

    B) agg. (zlasti pl.) neki
  • mai

    A) avv.

    1. nikoli, nikdar; sploh ne:
    mai e poi mai! nikoli!, sploh ne!

    2. sploh, kdaj; neki (v vprašalnih, pogojnih in dubitativnih stavkih):
    dove mai sarà andato a finire il libro! kam neki se je zgubila knjiga!
    caso mai, se mai eventualno, morebitno:
    non scomodarti! caso mai vengo io da te ne daj se motiti, morda pridem jaz k tebi

    B) m invar. šalj.
    il giorno di san mai na dan svetega Nikoli
  • qualche agg.

    1. kak, kakšen, nekaj:
    ho ancora qualche soldo da parte prihranjenega imam še nekaj denarja
    qualche volta, qualche giorno prej ali slej
    in qualche parte, da qualche parte nekje
    in qualche modo nekako

    2. neki, določen:
    ho qualche ragione per dubitare di lui imam svoje razloge, da dvomim o njem

    3. kak, nekakšen, primeren (z nedoločnim členom):
    devo trovare una qualche scusa najti moram kakšen izgovor
  • quale

    A) agg. kakšen?:
    a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
    non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
    non so quale nekakšen

    B) agg. kakšen!:
    quale audacia! kakšna drznost!

    C) agg. kakršen:
    un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
    tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
    è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče

    Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
    in un certo qual modo na neki način, nekako

    D) pron.

    1. kateri?, katera?:
    quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?

    2. pog.
    per la quale kot se spodobi, kot je treba:
    è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi

    E) pron. ki, kateri:
    la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec

    F) avv. pog. kot:
    ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
    PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin
  • qualunque agg. katerikoli, kakršenkoli; neki; vsak:
    compro a qualunque prezzo kupujem po katerikoli ceni
    bisogna riuscire a qualunque costo treba je uspeti za vsako ceno
    l'uomo qualunque navaden, povprečen človek (tudi slabš.)
  • tale

    A) agg.

    1. tak, takšen

    2. tolik, tolikšen

    3.
    tale... tale kakršen... takšen:
    tale il padre, tale il figlio kakršen oče, takšen sin

    4. ta:
    in tali condizioni dovetti cedere v teh pogojih sem moral popustiti

    B) agg.

    1. neki
    un tal quale pog. nekak:
    ti vuole un tale ragionier Rossi po tebi sprašuje neki računovodja Rossi

    2. ta (nedoločno):
    vieni il giorno tale, all'ora tale pridi na ta dan, ob tej uri

    C) pron. ta, tale

    Č) pron.
    un tale, una tale
    il tal dei tali nekdo
  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • abdicare v. intr. (pres. abdico) odreči se, odpovedati se (tudi pren.):
    abdicò al trono in favore del figlio odpovedal se je prestolu v sinovo korist
    abdicare a un diritto odpovedati se neki pravici
  • accreditare v. tr. (pres. accredito)

    1. potrditi:
    accreditare una notizia potrditi vest

    2. akreditirati:
    accreditare un ambasciatore presso un governo akreditirati veleposlanika pri neki vladi

    3. ekon. akreditirati, izdati akreditiv
  • appropriare

    A) v. tr. (pres. apprōprio)

    1. dati v last; pripisati:
    appropriarsi l'eredità prilastiti si dediščino

    2. knjižno prilagoditi, prilagajati, aplicirati:
    appropriare un principio a un'idea prilagoditi načelo neki ideji

    B) ➞ appropriarsi v. rifl. (pres. mi apprōprio) redko pristajati:
    questo colore non ti si appropria ta barva ti ne pristaja dobro
  • chi

    A) pron. kdor:
    chi cerca, trova kdor išče, najde
    esco con chi mi pare hodim, s komer hočem

    B) pron.

    1. kdor:
    si salvi chi può reši se, kdor se more
    chi volesse provare, è libero di farlo kdor bi želel; naj poskusi

    2. kdor(koli):
    può entrare chi vuole lahko vstopi, kdor želi

    C) pron. eden... drugi; ta... oni:
    chi la pensa in un modo chi nell'altro eden misli tako, drugi drugače

    Č) pron. kdo?:
    chi credi di essere kdo pa misliš, da si?
    chi te lo fa fare? čemu neki?
    ma guarda un po' chi c'è! glej no, kdo je prišel!
  • diffondere*

    A) v. tr. (pres. diffondo) razliti, razlivati; širiti, raznesti, raznašati:
    diffondere notizie tendenziose širiti tendenciozne novice

    B) ➞ diffondersi v. rifl. (pres. mi diffondo)

    1. razširiti se; raznesti se:
    la notizia si diffuse rapidamente vest se je hitro raznesla

    2. na dolgo se razpisati, razgovoriti:
    diffondersi su un argomento razpisati se na dolgo in široko o neki temi
  • discorso m

    1. pogovor, razgovor, govor; besede:
    attaccare discorso con qcn. začeti razgovor s kom
    cambiare discorso preiti na drugo temo
    il discorso cadde su... pogovor je nanesel na...
    perdere il filo del discorso zmesti se, zgubiti nit razgovora
    discorso senza capo né coda besede brez repa in glave
    pochi discorsi! dovolj besedi!
    senza tanti discorsi ostro, brez slepomišenja

    2. govor:
    pronunciare un discorso imeti govor, govoriti

    3. jezik govor:
    discorso diretto, indiretto premi, odvisni govor
    parti del discorso besedne vrste

    4. ekst. pren. usmerjenost, naravnanost:
    portare avanti il discorso, un certo tipo di discorso publ. angažirati se v neki dejavnosti
  • Egitto m

    1. geogr. Egipt

    2.
    ma che scuse d'Egitto! pren. kakšni izgovori neki!
  • figurare

    A) v. tr. (pres. figuro)

    1. prikazati, ponazoriti, upodobiti, oblikovati

    2. predstavljati:
    te la figuri la faccia del professore? si predstavljaš profesorjev obraz?
    figurarsi!, figurati!, figuriamoci!, si figuri seveda!, jasno!, kje neki!, sploh ne! (odvisno od trditve, na katero se odgovor nanaša)
    Grazie! - Figurati! Hvala! - Ni za kaj!
    figurati che non l'avevo visto pomisli, nisem ga videl

    3. delati se:
    figura d'aver capito tutto dela se, da je vse razumel

    B) v. intr.

    1. biti, nahajati se:
    il mio nome non figurava nell'elenco mojega imena ni bilo na spisku

    2. izkazati se, postaviti se, napraviti dober vtis:
    vuole ben figurare in società želi se postaviti v družbi
  • pratica f

    1. praksa:
    mettere in pratica uresničiti, udejaniti
    in pratica praktično, dejansko

    2. praksa, dejavnost; opravljanje poklica; uvajanje v delo:
    pratica religiosa (običajna) molitev, pobožnost

    3. izkušnja, vaja, spretnost; seznanjenost:
    i giovani non hanno pratica della vita mladi nimajo življenjskih izkušenj
    avere pratica di un luogo poznati neki kraj

    4.
    pratiche pl. postopek:
    sono in corso le pratiche per l'acquisto della casa v teku je postopek za nakup hiše
    pratiche illecite (abortive) nedovoljen (abortiven) poseg
    pratiche occulte spiritizem, spiritistične seje; ekst. admin. dokumenti, zadeva:
    occuparsi di una pratica ukvarjati se (s, z), voditi zadevo

    5. navt. dovoljenje (sanitarne inšpekcije) za privez, izkrcavanje
    PREGOVORI: val più la pratica che la grammatica preg. praksa je boljša od teorije
  • razza1 f

    1. pleme; pasma:
    razze bovine, equine goveje, konjske pasme
    animali da razza plemenske živali
    di razza, di pura razza čistokrven, rasen
    cavallo di razza čistokrven konj
    atleta, musicista, scrittore di razza pren. odličen športnik, glasbenik, pisatelj
    fare razza razmnožiti, razmnoževati se
    fare razza a sé pren. držati se zase, ne iskati družbe

    2. rasa:
    razza bianca, gialla, nera bela, rumena, črna rasa

    3. rod:
    razza umana človeški rod
    razza di vipere slabš. hudobnež, zahrbtnež

    4. vrsta:
    ortaggi di varie razze raznovrstne povrtnine
    che razza di discorsi stai facendo? kaj neki tveziš? kaj govoriš?
    non voglio aver a che fare con quella razza di cretino nočem imeti opravka s tistim težkim bedakom
  • sēnso m

    1. čut:
    i cinque sensi pet čutov
    organi dei sensi čutila
    errore dei sensi čutna prevara
    sesto senso šesti čut

    2.
    sensi pl. zavest:
    perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
    recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

    3.
    sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
    piaceri dei sensi čutne naslade

    4. občutek:
    senso di colpa občutek krivde
    provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
    fare senso biti zoprn

    5.
    sensi pl. izraz (v pismih)
    con i sensi della mia stima s spoštovanjem

    6. čut:
    buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
    senso critico kritični čut, nepristranost
    senso estetico estetski čut
    senso morale moralni čut
    senso pratico praktičnost
    avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

    7. smisel, pomen:
    senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
    senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
    doppio senso dvoumnost
    il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

    8. način:
    in un certo senso na neki način, v nekem smislu
    rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

    9. smer:
    nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
    senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

    10. admin.
    a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
    ai sensi dell'articolo na podlagi člena