Franja

Zadetki iskanja

  • esanime agg. brez življenja, negiben, mrtev:
    giaceva esanime al suolo ležal je negibno na tleh
  • giacere* v. intr. (pres. giaccio)

    1. ležati:
    giacere supino ležati vznak
    giacere bocconi ležati na trebuhu
    giacere sul fianco ležati na boku
    giacere infermo ležati bolan
    qui giace tu počiva, tu leži (na nagrobnikih)
    il paese giace in una valle vas leži v dolini

    2. ležati, biti neizkoriščen, mrtev, nedejaven; nenaložen, neinvestiran:
    il capitale giaceva inutilizzato kapital je ležal neizkoriščen
    la domanda giace negli uffici prošnja leži nerešena v pisarni
  • kaputt tujka nemško agg. invar.; avv. kaput; uničen, pokončan; mrtev
  • matto1

    A) agg.

    1. nor; neumen:
    diventare matto ponoreti
    sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
    fossi matto! saj nisem nor!
    essere matto dalla gioia biti presrečen
    essere matto da legare biti popolnoma nor
    è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
    comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
    testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
    andare matto per qcs. biti nor na kaj

    2. velik, hud, strašen:
    ho una paura matta pošteno me je strah
    volere un bene matto strašno imeti rad
    fare spese matte pretirano, noro zapravljati

    3. nepristen:
    oro matto nepristno zlato

    4. pren. mrtev

    5. slaboten, bolan

    B) m (f -ta)

    1. norec, norica; blaznež

    2. ekst. posebnež:
    gabbia di matti šalj. norišnica

    3. igre pagat:
    essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen
  • mōrto

    A) agg.

    1. mrtev:
    cadere morto nenadno umreti

    2. pren. mrtev, brez življenja:
    lingua morta mrtev jezik

    3. pren. mrtev, nedejaven:
    acqua morta stoječa voda
    angolo morto mrtvi kot
    capitale morto mrtev kapital
    corpo morto navt. mrtvo sidro
    essere lettera morta biti mrtva črka
    giungere a un punto morto priti do mrtve točke
    stanco morto na smrt utrujen

    B) m (f -ta)

    1. mrlič, mrtvec:
    cassa da morto krsta
    libro dei morti mrliška knjiga
    il regno dei morti onstranstvo
    suonare a morto zvoniti za mrliča
    pallido come un morto mrtvaško bled
    morto di fame pren. bednik
    brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal

    2. pog. skriti denar, zaklad

    3. igre mrtvi (igralec pri kartah)
  • dormire

    A) v. intr. (pres. dōrmo)

    1. spati:
    dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    2. spati, biti nedejaven:
    su, non dormire! daj no, zgani se!

    3. pren. biti brez skrbi:
    puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
    dormire tra due guanciali biti brez skrbi

    4. umreti, biti mrtev:
    dormire nel Signore umreti v Gospodu

    5. pren. spati, mirovati, počivati:
    i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
    la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni

    B) v. tr. prespati:
    dormire la grossa spati mirno spanje
    dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
    dormire il sonno eterno spati večno spanje
    PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka
  • morticino1 m pomanjš. od ➞ morto mrtev otrok
  • semivivo agg. knjižno napol mrtev
  • asino

    A) m

    1. zool. osel (Equus asinus)

    2. osel; nevednež, neotesanec, bedak, kmetavzar:
    fare l'asino obnašati se kot osel (neumno in smešno); dobrikati se zaljubljeno
    legare l'asino dove vuole il padrone poslušno ubogati
    lavare la testa all'asino storiti kaj nekoristnega
    calcio dell'asino zaničevanje ali nehvaležnost do nekoga, ki je izgubil svoj visoki položaj in moč
    a schiena d'asino pren. izbočen, konveksen
    bellezza dell'asino pren. pog. mladostna telesna lepota
    fare, essere come l'asino di Buridano pren. obsedeti med dvema stoloma, ne vedeti, komu bi se pridružil
    è un asino calzato e vestito to ti je kronan osel
    asino risalito obogateli kmetavzar
    PREGOVORI: meglio un asino vivo che un dottore morto preg. bolje živ osel kakor mrtev učenjak

    B) agg. redko neveden, neotesan, bedast
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • cascare v. intr. (pres. casco) pasti, padati; zvrniti, zvračati se:
    cascare morto mrtev se zgruditi
    cascare morto dalla fame od lakote jemati konec
    cascare male nesrečno pasti; pren. slabo naleteti
    mi cascano le braccia pren. izgubljam pogum, obupujem
    non cascherà il mondo pren. ne bo vsega konec
    nemmeno (se) cascasse il mondo sploh ne, pod nobenim pogojem, za nič na svetu
    cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov
    cascare in un tranello; cascarci pren. biti prevaran
    qui casca l'asino! v tem grmu tiči zajec!
  • o1 cong.

    1. ali (ločilno):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda; (za podkrepitev)
    vivo o morto živ ali mrtev
    o la va o la spacca kar bo, pa bo
    o la borsa o la vita! denar ali življenje!

    2. ali, oziroma (eksplikativno):
    la filosofia, o amore di sapienza filozofija ali ljubezen do modrosti
  • papa m (pl. -pi)

    1. relig. papež:
    papa nero pog. general jezuitov
    a ogni morte di papa pren. na vsake kvatre
    vivere come un papa udobno, brezskrbno živeti

    2. pren. vodja, najvidnejši predstavnik, guru (umetniškega gibanja ipd.):
    PREGOVORI: morto un papa se ne fa un altro preg. kralj je mrtev, živel kralj!; nihče ni nenadomestljiv
  • radice f

    1. bot. korenina, koren:
    radici avventizie adventivne, nadomestne korenine
    cuffia della radice koreninska čepica
    radice dolce sladki koren (Glycyrrhiza glabra)
    radice di S. Apollonia (iperico) janževka, krvavec, zvonec (Hypericum perforatum)
    mettere radici pren. pognati korenine
    mettere radici in un luogo pognati korenine v nekem kraju
    vedere l'erba dalla parte delle radici biti mrtev, biti pokopan

    2. korenina, zobna korenina

    3. ekst. podnožje:
    radice di una montagna podnožje gore

    4. jezik koren

    5. mat.
    radice di un numero koren, radikal:
    radice quadrata, cubica kvadratni, kubični koren

    6. pren. izvor, začetek
  • stecchito agg. suh, mršav:
    morto stecchito na mestu mrtev
    lasciare stecchito pren. močno presenetiti, zmesti
  • vivo

    A) agg.

    1. živ:
    carne viva živo meso
    pianta viva zelena, cvetoča rastlina
    sepolto vivo pren. živ pokopan
    siepe viva živa meja
    a viva voce neposredno
    vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
    non c'era anima viva ni bilo žive duše
    essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
    farsi vivo javiti se; pokazati se

    2. ekst. živ (v rabi):
    lingua viva živi jezik
    uso vivo della lingua živa raba jezika

    3. živ, živahen:
    discussione viva živahna razprava
    ingegno vivo živahen um

    4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
    colore vivo živa barva
    viva compassione globoko sočutje
    vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
    ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
    cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

    5. pren. živ:
    acqua viva tok
    argento vivo živo srebro
    aria viva svež zrak
    calce viva živo apno
    forza viva fiz. živa sila
    a viva forza s silo
    opera viva navt. ugreznjena ladja
    roccia viva živa skala
    spese vive živi stroški; tekoči stroški
    spigolo vivo živi rob

    B) m

    1.
    vivi pl. živi (ljudje)
    non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

    2. živo; notranjost:
    nel vivo del cuore globoko v srcu
    entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
    pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

    3. gradb. živi rob

    4.
    al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
    dal vivo rtv v živo (oddaja)
Število zadetkov: 16