Franja

Zadetki iskanja

  • freddezza f

    1. hladnost, mrzlost, mraz:
    la freddezza dell'acqua hladnost vode

    2. pren. hladnost:
    accogliere con freddezza hladno sprejeti

    3. pren. hladnokrvnost:
    affrontare il pericolo con freddezza hladnokrvno se spopasti z nevarnostjo
  • freddo

    A) agg.

    1. hladen, mrzel:
    giornata fredda mrzel dan
    vento freddo hladen veter
    sudore freddo mrzel pot
    piatti freddi hladne jedi
    guerra fredda polit. hladna vojna
    doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
    animali a sangue freddo hladnokrvne živali

    2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
    accoglienza fredda hladen sprejem
    mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
    sangue freddo hladnokrvnost
    a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
    la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
    colori freddi hladne barve

    B) m mraz, hlad:
    lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
    industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
    ho, sento freddo zebe me
    fa freddo mrzlo je
    oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
    non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
    a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to
  • frigidezza f knjižno hlad, mraz, hladnost
  • frigidità f

    1. hlad, mraz, hladnost, mrzlost

    2. med. frigidnost

    3. knjižno apatičnost
  • gēlo m

    1. hud mraz; led:
    campi coperti di gelo z ledom pokrita polja

    2. mraz, hlad:
    sentirsi un gelo nelle ossa pren. začutiti mraz v kosteh
    diventare, farsi di gelo pren. oledeneti, odreveneti (od strahu, bolečine)
  • algore m knjižno hud mraz
  • freddoloso agg. zmrzljiv, občutljiv na mraz
  • gelata f hud mraz
  • gelidezza f redko hud mraz, hladnost, ledenost (zlasti pren.)
  • stridore m

    1. škripanje:
    stridore di denti škripanje z zobmi

    2. nareč. hud mraz
  • strizzone m

    1. močen stisk

    2. ščipanje, zbodljaj

    3. toskansko hud mraz
  • vērno m redko

    1. zima; pren. starost

    2. zimski mraz

    3. nevihta, vihar
  • bestiale agg.

    1. živalski, živinski; zverinski, nečloveški:
    violenza bestiale zverinsko nasilje

    2. ekst. pog. hud, strašen:
    fa un freddo bestiale hud mraz je
    una fame bestiale strašna lakota
  • birbone

    A) m (f -na)

    1. poveč. od ➞ birba

    2. prevejanec, lopov, zlikovec

    B) agg. šalj.

    1. zloben, hudoben:
    un tiro birbone zlobna potegavščina

    2. šalj. hud, velik:
    freddo birbone hud mraz
    fame birbona huda lakota
  • brinare

    A) v. intr. impers. (pres. brina) padati, pasti (slana):
    è brinato padla je slana

    B) v. tr.

    1. pokriti s slano:
    il freddo ha brinato la campagna mraz je prekril polja s slano

    2. ohladiti, dati na led (kozarec)

    3. pren. obeliti:
    brinare i capelli obeliti lase
  • buscherone agg. strašen, hud:
    fa un freddo buscherone strašen mraz je
  • cane1

    A) m

    1. zool. pes (Canis canis):
    cane da guardia pes čuvaj
    cane da caccia lovski pes
    cane lupo volčjak
    cane poliziotto policijski pes
    cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
    cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
    menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
    stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
    lavorare da cane garati kot črna živina
    vita da cane pren. pasje življenje
    cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
    non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
    sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
    raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
    voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
    solo come un cane sam kakor volk v hosti
    cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

    2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
    cane grosso velika živina

    3. pren. slab igralec, slab pevec

    4. pren. slabš. pes:
    tacete cani! molčite, psi!
    figlio di cane pasji sin

    5. voj. petelin

    6. astr.
    Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
    cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
    cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

    B) agg. invar.

    1. pog. slab, podel:
    mondo cane! prekleto!

    2. pog. hud:
    freddo cane hud mraz
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • inasprire

    A) v. tr. (pres. inasprisco) poostriti, zaostrovati, razdražiti:
    inasprire la disciplina poostriti disciplino
    inasprire le tasse povečati davke

    B) ➞ inasprire, inasprirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inasprisco)

    1. postajati ostrejši, hujši:
    il freddo si è inasprito mraz je hujši, postati zagrenjen
  • intensità f

    1. intenzivnost; napetost; moč, silnost:
    l'intensità del freddo hud mraz
    intensità dei colori barvna intenzivnost; svetlost, globina barv

    2. fiz. jakost:
    intensità di campo elettrico, magnetico jakost električnega, magnetnega polja
    intensità luminosa svetlobna jakost

    3. glasba jakost:
    intensità di suono jakost zvoka