Franja

Zadetki iskanja

  • accennare

    A) v. intr. (pres. accenno)

    1. pomigniti, pokazati (na kaj):
    accennare di sì col capo prikimati z glavo

    2. pren. namigniti, meriti (na kaj):
    a chi accennava con quel discorso? na koga je meril s temi besedami?

    3. kazati (na), groziti:
    il tempo accenna a piovere vreme kaže na dež

    B) v. tr.

    1. pokazati (z roko) koga ali kaj

    2.
    accennare qcs. a qcn. komu kaj omeniti

    3. naznačiti, nakazati:
    accennare un motivo nakazati motiv
  • alludere* v. intr. (pres. alludo) namigniti, namigovati; meriti
    alludere a qcn., a qcs. namigniti na koga, na kaj
  • bersagliare v. tr. (pres. bersaglio)

    1. meriti (v cilj, tarčo)

    2. streljati (na), obstreljevati:
    bersagliare qcn. di pugni koga obdelovati z udarci, s pestmi
    bersagliare qcn. di domande pren. koga zasuti z vprašanji
  • brandeggiare v. tr. (pres. brandeggio) voj.

    1. sukati, vrteti:
    brandeggiare la spada sukati meč

    2. meriti:
    brandeggiare i cannoni nameriti topove
  • finire

    A) v. tr. (pres. finisco)

    1. končati, dokončati, nehati:
    finire una costruzione dokončati gradnjo
    finire i giorni, la vita umreti
    finire gli anni dopolniti leta, starost
    finire la ferma odslužiti vojaški rok

    2. dodelati:
    finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

    3. porabiti:
    abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
    finire un fiasco izprazniti steklenico
    finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

    4. pokončati, ubiti:
    finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

    5. poravnati:
    finire una lite poravnati spor

    6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
    finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

    7. nehati, prenehati (s, z):
    finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
    è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

    B) v. intr.

    1. končati se:
    presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
    la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
    la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
    finire bene, male končati se dobro, slabo
    finire in tragedia končati se tragično
    finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
    finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

    2. postati:
    finire ricco, povero obogateti, obubožati
    finire impiegato postati uradnik

    3. pren. priti, meriti:
    non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

    4. ( per, con + infinitiv)
    finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
    come è andata a finire? kako se je končalo?

    5. umreti:
    finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

    C) m (samo sing.) konec:
    il finire del giorno konec dneva
    sul finire proti koncu
    al finire na koncu
  • mirare

    A) v. tr. (pres. miro) knjižno ogledovati

    B) v. intr.

    1. meriti

    2. pren. težiti (k), potegovati se (za):
    mirare a un posto direttivo potegovati se za vodilno mesto

    C) ➞ mirarsi v. rifl. (pres. mi miro) gledati se
  • misurare

    A) v. tr. (pres. misuro)

    1. meriti:
    misurare a occhio pomeriti na oko
    misurare la stanza pren. iti gor in dol po sobi
    misurare un colpo dobro zadeti
    misurare il vestito pomeriti obleko

    2. pren. oceniti, ocenjevati; presoditi, presojati; pretehtati:
    misurare le difficoltà presojati, tehtati težave
    misurare le parole pren. tehtati besede

    B) v. intr. meriti

    C) ➞ misurarsi v. rifl. (pres. mi misuro)

    1. biti umerjen, zmeren (v)

    2. pren. pomeriti se (s)
  • riferire

    A) v. tr. (pres. riferisco)

    1. sporočiti, sporočati; navesti, navajati

    2. pripisati, pripisovati:
    riferire gli effetti alle cause učinke pripisovati vzrokom

    B) v. intr. sporočiti, poročati:
    riferire per iscritto (a) pisno poročati (komu)

    C) ➞ riferirsi v. rifl. (pres. mi riferisco)

    1. namigovati, meriti (na); (rimettersi) prepustiti, prepuščati se; sklicevati se (na):
    mi riferisco al giudizio di un arbitro prepuščam se razsodbi sodnika

    2. zadevati (koga, kaj), nanašati se (na koga, kaj)
  • riuscire* v. intr. (pres. riēsco)

    1. spet iti, hoditi ven

    2. voditi, peljati (v); pren. meriti

    3. uspeti, uspevati; zaključiti se; biti, pokazati se, izkazati se:
    riuscire bene, male dobro, slabo uspeti
    riuscire utile, dannoso izkazati se koristnega, škodljivega

    4. uspevati; biti sposoben; biti nadarjen (za) (tudi absol.):
    riuscire a fare qcs. uspeti kaj narediti
    riuscire nella carriera uspeti v karieri
  • compētere v. intr. (pres. compēto)

    1. tekmovati, potegovati se, meriti se

    2. pravo pristajati, biti v pristojnosti; ekst. zadevati, pripadati:
    il giudizio finale compete alla commissione končna ocena gre komisiji
  • confrontare

    A) v. tr. (pres. confronto) soočiti, soočati; primerjati, vzporejati

    B) v. rifl. (pres. mi confronto) soočiti, soočati se; meriti se; spopasti se:
    i partiti si sono confrontati sul disegno di legge stranke so se spopadle ob zakonskem osnutku
  • cronometrare v. tr. (pres. cronōmetro) meriti čas (s kronometrom, s štoparico)
  • rimisurare v. tr. (pres. rimisuro) ponovno meriti, premeriti
  • telemetrare v. tr. (pres. telēmetro) meriti razdaljo s telemetrom
  • acquistare

    A) v. tr. (pres. acquisto)

    1. nabaviti, kupiti, kupovati, dobiti:
    acquistare una casa, un abito kupiti hišo, obleko

    2. pren. pridobiti, doseči, priskrbeti si:
    acquistare meriti, fama pridobiti si zasluge, sloves
    acquistare tempo pridobiti čas, odlašati
    acquistare terreno napredovati, dohiteti (na tekmovanju, v teku); uveljavljati se:
    la teoria sta acquistando terreno teorija se uveljavlja

    3. šport najeti, najemati

    B) v. intr. okrepiti se, pridobiti:
    al mare acquistò in salute na morju se mu je zdravje okrepilo
  • adeguato agg. primeren, ustrezen, usklajen:
    premio adeguato ai meriti zaslugam primerna nagrada
  • alto2

    A) agg.

    1. visok:
    uomo alto e robusto visok in krepek mož
    andare a testa alta pokonci nositi glavo
    avere il morale alto biti pogumen, optimističen
    il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

    2. glasen:
    parlare ad alta voce govoriti glasno

    3. globok, odprt (tudi pren.):
    alto mare odprto morje
    essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
    alto silenzio globoka tišina
    notte alta trda noč

    4. širok:
    un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

    5. zgoden; pozen:
    alto Medioevo zgodnji srednji vek
    giorno alto pozno dopoldne

    6. visok, zgornji:
    Alta Italia Severna Italija
    l'alto Tevere zgornji tok Tibere

    7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
    alta società visoka družba
    alta moda visoka moda
    di alto livello izvrsten, pomemben
    avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
    alta stagione glavna sezona

    8. knjižno plemenit, vzvišen:
    alti sentimenti plemenita čustva
    alte parole vznesene besede

    9. težaven, zahteven:
    alta impresa težavna naloga

    10. ekst. visok, velik:
    stipendio alto visoka plača
    alta pressione visok pritisk

    B) m višina:
    gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
    far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
    fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

    C) avv.

    1. visoko, gori (tudi pren.):
    volare alto visoko letati
    mirare alto visoko meriti

    2. glasno, rezko:
    parlare alto glasno govoriti

    3.
    in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
    arrivare in alto visoko se povzpeti
    mani in alto! roke kvišku!
    in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!
  • arco m (pl. -chi)

    1. lok:
    tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
    stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
    PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči

    2. mat. lok

    3. arhit. lok, obok:
    arco a tutto sesto polkrožni lok
    arco a sesto acuto šilasti lok
    arco rampante oporni lok

    4.
    arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
    arco delle sopracciglia lok obrvi
    arco trionfale slavolok

    5. elektr.
    arco voltaico, elettrico električni oblok
    saldatura ad arco obločno varjenje
    lampada ad arco obločnica

    6.
    l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
    nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad

    7. glasba lok:
    strumento ad arco godalo
    gli archi godala
    concerto per archi godalni koncert
    quartetto d'arco godalni kvartet
  • fēbbre f

    1. vročina, vročica, mrzlica:
    misurare la febbre meriti vročino
    avere una febbre da cavallo pren. imeti hudo vročino
    febbre gialla med. rumena mrzlica
    le febbri med. malarija

    2. pren. mrzlica, vročica, sla:
    la febbre dell'oro zlata mrzlica
    avere la febbre addosso pren. biti vznemirjen, biti vročičen
  • lungo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. dolg:
    lungo disteso kot je dolg in širok
    fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
    abito lungo dolga večerna obleka
    fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
    avere la vista lunga pren. daleč videti
    saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

    2. dolg, visok:
    essere più largo che lungo biti širši kot daljši

    3. (časovno) dolg:
    lungo viaggio dolgo potovanje
    a lungo andare sčasoma
    a lungo dolgo, dolgotrajno
    mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
    farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
    a lunga scadenza dolgoročen

    4. (lento) počasen:
    essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

    5. redek, pog. dolg:
    caffè lungo dolga kava

    6. jezik dolg
    PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

    B) avv. daleč, predaleč

    C) prep.

    1. vzdolž, ob:
    lungo il fiume vzdolž reke

    2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
    lungo i secoli v stoletjih

    Č) m dolžina, oddaljenost:
    misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
    per il lungo e il largo po dolgem in počez