Zadetki iskanja
- lēv m invar. lev (bolgarska denarna enota)
- leone m (f -essa)
1. zool. lev (Felis leo):
battersi da leone, come un leone boriti se kot lev
febbre da leone pren. konjska mrzlica
farsi la parte del leone pren. prilastiti si levji delež
2. pren. silak, srčen mož
3. astr. lev - Leone m Leon, Lev
- mancino
A) agg.
1. lev; levičarski
2. pren. hudoben:
giocare a qcn. un tiro mancino komu jo zagosti
B) m (f -na) levičar, levičarka - marzōcco m (pl. -chi) lev (na florentinskem grbu)
- sinistro
A) agg.
1. lev:
lato sinistro leva stran
2. pren. nasproten, sovražen; grozeč, hudoben, zloben:
un sinistro figuro zloben tip
B) m
1. nesreča, škoda
2. polit. levičar
3. šport levica, leva noga:
colpire di sinistro streljati z levo nogo - otaria f zool. patagonijski morski lev (Otaria byronia)
- scōglia f (pl. -glie) knjižno kačji lev
- scōrza f
1. skorja
2. ekst. lupina
3. ekst. kačji lev
4. ekst. pren. (človeška) koža:
avere la scorza dura, essere di scorza dura imeti trdo kožo, zdržati napor
5. pren. zunanjost, videz:
sotto la scorza pod zunanjostjo, za videzom - stilōforo
A) agg. umet. stilofor, ki nosi steber
B) m
1. umet. stebrni lev
2. podstavek za pisala - zalōfo m zool. resasti tjulenj, morski lev (Zalophus)
- da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od - dēnte m
1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik
2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti
3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen
4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti
5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra
6. geogr. gorski rogelj
7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale) - erōe m
1. mitol. heroj
2. heroj, junak:
morire da eroe umreti kot junak
eroe da caffè iron. kavarniški lev
fare l'eroe a chiacchiere iron. junačiti se z jezikom
3. lit. glavni junak - ragliare
A) v. intr. (pres. raglio)
1. rigati
2. pren. kričati, vreščati; klatiti neumnosti
B) v. tr. pren. slabo, neuglašeno peti; brezzvezno govoriti
PREGOVORI: al ragliare si vedrà che non è leone preg. ko zariga, se bo izkazalo, da ni lev - re m invar.
1. kralj, monarh, vladar:
re assoluto, costituzionale absolutni, ustavni vladar
re da operetta, da burla pren. slabš. operetni vladar
Re del cielo nebeški kralj, Bog
spendere come un re kraljevsko razsipati
stare come un re sedeti prav udobno
vivere da re živeti kot kralj
2. pren. kralj:
il re degli animali kralj živali, lev
il re del petrolio naftni kralj
3. igre, šah kralj (pri kartah, kegljih, šahu)
4. zool.
re di aringhe (chimera) himera, morska podgana (Chimaera monstruosa)
re di quaglie kosec, krastač (Crex crex)
PREGOVORI: in casa sua ciascuno è re preg. v svoji hiši je vsakdo kralj
/ 1
Število zadetkov: 16