Franja

alibi m invar.

1. pravo alibi:
procurarsi un alibi poskrbeti za alibi

2. pren. alibi, opravičilo, izgovor:
alibi morale moralni alibi

appicco¹ m (pl. -chi) izgovor, pretveza:
trovare un appicco najti pretvezo
servire di appicco služiti kot pretveza

cavicchio m (pl. -chi)

1. sadilni klin

2. klin (na lestvi)

3. pren. izgovor:
avere il cavicchio pren. v vsem uspeti
avere un cavicchio per ogni buco pren. imeti izgovor vedno pri roki

diverticolo m

1. knjižno stranska stezica; samota

2. knjižno izgovor, pretveza

3. anat. divertikul; izboklina na votlem organu

dizione f

1. govor; deklamacija

2. izgovor; dikcija

3. reklo, izraz

gretola f

1. paličica (pri kletki)

2. pren. toskansko pretveza, izgovor:
trovare la gretola najti izhod

matēria f

1. snov, tvar:
materie prime surovine
materia grigia anat. siva živčna snov
materia purulenta, materia med. gnoj

2. predmet (govora, misli, raziskovanja):
materia delicata občutljiv predmet, kočljiva zadeva
in materia di kar zadeva, glede na
indice delle materie predmetno kazalo

3. šol. predmet:
materia d'insegnamento učni predmet

4. pren. priložnost, izgovor, povod:
dar materia a sospetti dati povod za sumničenja

parlata f

1. govor, izgovor; žargon

2. pog. dolg govor, besedičenje

pretēsto m

1. pretekst, pretveza, izgovor:
cercare dei pretesti iskati izgovore
col pretesto di z izgovorom, da

2. povod:
dare, fornire un valido pretesto dati tehten povod

pronuncia, pronunzia f (pl. -ce)

1. jezik izgovor, izgovarjava

2. jezik govor

3. pravo izrek, razsodba

rampino m

1. kavelj:
a rampino kavljast
giocare di rampino pog. izmakniti, ukrasti

2. navt. sidrce

3. pren. kavelj, izgovor:
attaccarsi a ogni rampino oprijeti se vsakega izgovora

scappatoia f izhod; izgovor

scusa f

1. opravičilo:
chiedere, domandare scusa opravičiti se
fare, presentare le proprie scuse a qcn. komu se opravičiti
chiedo scusa oprostite, prosim!

2. izgovor:
ha sempre pronta una scusa zmeraj ima izgovor pri roki

stōria f

1. zgodovina:
storia greca, romana grška, rimska zgodovina
storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
il giudizio della storia sodba zgodovine
alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
passare alla storia postati del zgodovine

2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik

3.
storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
storia naturale naravoslovje

4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko

5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
è la solita storia spet stara pesem

6. zgodba, povest, pravljica:
la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici

7. izmišljotina; izgovor:
non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno

8.
storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica

storiēlla f

1. pomanjš. od ➞ storia zgodbica

2. dovtip

3. izmišljotina; bajka

4. izgovor

uncino m

1. kavelj, kljuka:
a uncino kavljast
mani a uncino pren. grabežljive roke

2. pren. šalj. čačka

3. pren. izgovor, pretveza; dlakocepstvo:
attaccar l'uncino iskati pretvezo
attaccarsi a tutti gli uncini dlakocepiti
tirare con gli uncini privleči za lase

4. bot. prijemalka

5. šport kroše (pri boksu)

6.
tiro a uncino horuk

gōrgia f (pl. -ge)

1. knjižno grlo

2. jezik grlni izgovor:
gorgia toscana toskanski pridih (velarnega c ipd.)

meridionalismo m

1. jezik južnoitalijanska oblika, beseda; južnoitalijanski izgovor

2. sociol. problemi, problematika italijanskega juga

pretestuoso agg. naveden kot pretveza; ki služi kot izgovor:
motivo pretestuoso pretveza

addurre^* v. tr. (pres. adduco)

1. predložiti, predlagati; navesti, navajati:
addurre una prova navesti dokaz
addurre un documento predložiti dokument
addurre un pretesto navesti, najti izgovor

2. knjižno prinesti, prinašati