Franja

Zadetki iskanja

  • ambrōsia2 f

    1. mitol. ambrozija

    2. ekst. ambrozija, zelo dobra jed ali pijača
  • beneficare v. tr. (pres. benēfico) dobro delati, storiti dobra dela, pomagati
  • buonafede, buōna fede f (samo sing.)

    1. dobra vera, bona fide:
    essere, agire in buonafede biti, delati v dobri veri

    2. naivnost, zaupanje:
    approfittare della buonafede di qcn. zlorabiti zaupanje koga
  • buonumore, buōn umore m dobra volja, dobro razpoloženje:
    essere di buonumore biti dobre volje, biti razpoložen
  • colomba f

    1. golobica

    2. kulin. (vrsta velikonočne slaščice)

    3. pren. blaga, dobra žena

    4. pren. publ. golob:
    falchi e colombe si affrontano sul tema del disarmo jastrebi in golobi se spopadajo ob problematiki razorožitve
  • fata f

    1. vila:
    bella come una fata lepa kot vila
    fata morgana fata morgana

    2. pren. dobra vila, dobrotnica:
    era la fata dei poveri e ammalati bila je dobrotnica revežev in bolnikov
  • manica f

    1. rokav:
    mezza manica narokavnik; pren. pisarček
    in maniche di camicia brez suknjiča
    rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
    è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
    essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
    essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
    avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut

    2. ekst.
    manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz

    3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
    una manica di furfanti lopovska drhal

    4. pren. dobra mera:
    si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili
  • origano m bot. dobra misel (Origanum vulgare)
  • aiutare

    A) v. tr. (pres. aiuto)

    1. pomagati:
    aiutare qcn. nel lavoro pomagati komu pri delu

    2. pospeševati, pomagati:
    un buon caffè aiuta la digestione dobra kava pospešuje prebavo

    B) ➞ aiutarsi v. rifl. (pres. mi aiuto) pomagati si
    PREGOVORI: aiutati che il ciel t'aiuta preg. pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal
  • annata f

    1. leto; letina:
    una buona, cattiva annata dobra, slaba letina
    è stata un'annata scarsa letina je bila slaba
    vino d'annata žlahtno vino

    2. letna plača, letna najemnina

    3. letnik (periodične publikacije)
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • brōdo m

    1. juha:
    brodo di pesce ribja juha
    brodo di pollo kokošja juha
    brodo di dadi juha iz kocke
    brodo lungo redka juha
    brodo ristretto krepka juha
    brodo di verdura zelenjavna juha
    pastina in brodo juha s testeninami

    2. pren.
    lasciare cuocere qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
    andare in brodo di giuggiole topiti se od zadovoljstva, biti ves blažen
    tutto fa brodo vse prav pride

    3. biol.
    brodo di coltura umetno gojišče, kultura
    PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • cuōre m

    1. srce:
    malattie di cuore med. srčne bolezni
    cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker

    2. pren. srce:
    cuore nobile plemenito srce
    i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
    amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
    donna del cuore ljubica
    persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
    di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
    in cuore suo pri sebi
    avere il cuore di pietra biti brezsrčen
    avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
    avere in cuore di fare nameravati
    rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
    stare a cuore a qcn. biti komu do česa
    sentirsi stringere il cuore stisniti srce
    ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
    ridere di cuore od srca se smejati
    mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
    mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
    spezzare il cuore a qcn. komu streti srce

    3. pren. srčnost, pogum:
    perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
    farsi cuore opogumiti se
    non gli basta il cuore nima poguma

    4. oseba:
    cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
    cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!

    5. pren. čustva, zadeve:
    pene del cuore srčne muke
    affari del cuore srčne zadeve

    6. pl. igre srce (pri kartah)

    7. središče:
    il cuore della città mestno središče
    nel cuore della notte sredi noči

    8. zool.
    cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)

    9. bot.
    cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
    PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca
  • difettare v. intr. (pres. difētto)

    1. manjkati, primanjkovati:
    difetta di buona volontà manjka mu (ji) dobra volja

    2. biti pomanjkljiv:
    l'opera difetta in alcuni particolari delo je tu in tam pomanjkljivo
  • dōnna f

    1. žena, ženska:
    abito da donna ženska obleka
    voce di donna ženski glas
    mezza donna pog. drobcena ženska
    donna cannone žena velikanka (v cirkusu)
    andare a donne ljubimkati, loviti ženske
    buona donna vrla ženska
    brava donna dobra delavka
    donna onesta poštena, zvesta žena
    santa donna potrpežljiva žena
    donna generosa pren. lahkoživka
    donna di casa gospodinja (tudi pren.);
    donna di classe prefinjena, elegantna ženska
    donna da poco, di facili costumi, di malaffare, da trivio, pubblica lahka ženska, vlačuga
    donna di mondo svetovljanka
    donna di servizio, donna služkinja, hišna pomočnica

    2. žena (soproga), ljubica

    3. knjižno gospa

    4. igralka:
    prima donna glavna igralka; primadona

    5. igre dama
  • forma f

    1. oblika:
    la forma del naso oblika nosu
    a forma di, in forma di kot, podoben

    2. (zlasti pl.) postava, obline, forma:
    forma snella vitka postava
    l'abito attillato faceva risaltare le sue forme tesno prilegajoča se obleka je poudarjala njene obline

    3. zunanjost, videz:
    la forma è scadente, ma la materia è buona zunanjost je povprečna, vsebina pa je dobra

    4. šport forma:
    essere in forma biti v formi
    essere giù di forma, in cattiva forma biti v slabi formi, ne biti v formi (tudi pren.)

    5. kalup, kopito, model:
    forma per calzature kopito za obutev
    una forma di formaggio hlebec sira

    6. način (kako se kaj dela):
    in forma privata, ufficiale privatno, službeno
    vizio di forma proceduralna napaka

    7. formalnost, formalizem, videz, konvencije, ustaljen način vedenja:
    badare molto alla forma skrbno paziti na formo, videz
    esprimersi nelle debite forme izražati se, kot se spodobi

    8. jezik način:
    le forme del verbo: attiva, pronominale, passiva glagolski načini: tvorni, srednji, trpni
  • gallina f zool. kokoš:
    gallina da uova jajčarica, kokoš nesnica
    gallina da carne kokoš za zakol
    gallina faraona pegatka
    cervello di gallina pren. kurja pamet
    latte di gallina šodo; pren. ptičje mleko
    zampe di gallina krace, čačke, nečitljiva pisava
    andare a letto con le galline pren. hoditi s kurami spat
    PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
    meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
  • idēa f

    1. filoz., psihol. ideja:
    idea fissa fiksna ideja

    2. misel; mnenje; predstava:
    avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
    neanche per idea sploh ne, nikakor ne

    3. ideja, osnovna, vodilna misel:
    idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

    4. ideja, ideologija, kredo:
    l'idea della non-violenza ideja nenasilja

    5. ideja, predstava, pojem:
    avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
    non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

    6. mnenje, sodba, pogled:
    avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

    7. namera, načrt:
    vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

    8. zamisel, domislica, pobuda:
    bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

    9. videz:
    non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
    un'idea di malce
    lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega
  • metà f

    1. polovica:
    la prima metà del secolo prva polovica stoletja
    una buona metà dobra polovica
    ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
    permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico

    2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
    a metà napol, na pol
    dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
    dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
    fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
    fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
    vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
    per metà po sredini; pren. delno:
    tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
    è vero solo per metà samo deloma, napol je res