ambrōsia2 f
1. mitol. ambrozija
2. ekst. ambrozija, zelo dobra jed ali pijača
Zadetki iskanja
- beneficare v. tr. (pres. benēfico) dobro delati, storiti dobra dela, pomagati
- buonafede, buōna fede f (samo sing.)
1. dobra vera, bona fide:
essere, agire in buonafede biti, delati v dobri veri
2. naivnost, zaupanje:
approfittare della buonafede di qcn. zlorabiti zaupanje koga - buonumore, buōn umore m dobra volja, dobro razpoloženje:
essere di buonumore biti dobre volje, biti razpoložen - colomba f
1. golobica
2. kulin. (vrsta velikonočne slaščice) ○
3. pren. blaga, dobra žena
4. pren. publ. golob:
falchi e colombe si affrontano sul tema del disarmo jastrebi in golobi se spopadajo ob problematiki razorožitve - fata f
1. vila:
bella come una fata lepa kot vila
fata morgana fata morgana
2. pren. dobra vila, dobrotnica:
era la fata dei poveri e ammalati bila je dobrotnica revežev in bolnikov - manica f
1. rokav:
mezza manica narokavnik; pren. pisarček
in maniche di camicia brez suknjiča
rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut
2. ekst.
manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz
3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
una manica di furfanti lopovska drhal
4. pren. dobra mera:
si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili - origano m bot. dobra misel (Origanum vulgare)
- aiutare
A) v. tr. (pres. aiuto)
1. pomagati:
aiutare qcn. nel lavoro pomagati komu pri delu
2. pospeševati, pomagati:
un buon caffè aiuta la digestione dobra kava pospešuje prebavo
B) ➞ aiutarsi v. rifl. (pres. mi aiuto) pomagati si
PREGOVORI: aiutati che il ciel t'aiuta preg. pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal - annata f
1. leto; letina:
una buona, cattiva annata dobra, slaba letina
è stata un'annata scarsa letina je bila slaba
vino d'annata žlahtno vino
2. letna plača, letna najemnina
3. letnik (periodične publikacije) - bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - brōdo m
1. juha:
brodo di pesce ribja juha
brodo di pollo kokošja juha
brodo di dadi juha iz kocke
brodo lungo redka juha
brodo ristretto krepka juha
brodo di verdura zelenjavna juha
pastina in brodo juha s testeninami
2. pren.
lasciare cuocere qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
andare in brodo di giuggiole topiti se od zadovoljstva, biti ves blažen
tutto fa brodo vse prav pride
3. biol.
brodo di coltura umetno gojišče, kultura
PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha - buōno1
A) agg.
1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa
2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje
3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno
8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se
10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
B) m (samo sing.)
1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo
2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli - cuōre m
1. srce:
malattie di cuore med. srčne bolezni
cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker
2. pren. srce:
cuore nobile plemenito srce
i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
donna del cuore ljubica
persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
in cuore suo pri sebi
avere il cuore di pietra biti brezsrčen
avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
avere in cuore di fare nameravati
rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
stare a cuore a qcn. biti komu do česa
sentirsi stringere il cuore stisniti srce
ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
ridere di cuore od srca se smejati
mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
spezzare il cuore a qcn. komu streti srce
3. pren. srčnost, pogum:
perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
farsi cuore opogumiti se
non gli basta il cuore nima poguma
4. oseba:
cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!
5. pren. čustva, zadeve:
pene del cuore srčne muke
affari del cuore srčne zadeve
6. pl. igre srce (pri kartah)
7. središče:
il cuore della città mestno središče
nel cuore della notte sredi noči
8. zool.
cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)
9. bot.
cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca - difettare v. intr. (pres. difētto)
1. manjkati, primanjkovati:
difetta di buona volontà manjka mu (ji) dobra volja
2. biti pomanjkljiv:
l'opera difetta in alcuni particolari delo je tu in tam pomanjkljivo - dōnna f
1. žena, ženska:
abito da donna ženska obleka
voce di donna ženski glas
mezza donna pog. drobcena ženska
donna cannone žena velikanka (v cirkusu)
andare a donne ljubimkati, loviti ženske
buona donna vrla ženska
brava donna dobra delavka
donna onesta poštena, zvesta žena
santa donna potrpežljiva žena
donna generosa pren. lahkoživka
donna di casa gospodinja (tudi pren.);
donna di classe prefinjena, elegantna ženska
donna da poco, di facili costumi, di malaffare, da trivio, pubblica lahka ženska, vlačuga
donna di mondo svetovljanka
donna di servizio, donna služkinja, hišna pomočnica
2. žena (soproga), ljubica
3. knjižno gospa
4. igralka:
prima donna glavna igralka; primadona
5. igre dama - forma f
1. oblika:
la forma del naso oblika nosu
a forma di, in forma di kot, podoben
2. (zlasti pl.) postava, obline, forma:
forma snella vitka postava
l'abito attillato faceva risaltare le sue forme tesno prilegajoča se obleka je poudarjala njene obline
3. zunanjost, videz:
la forma è scadente, ma la materia è buona zunanjost je povprečna, vsebina pa je dobra
4. šport forma:
essere in forma biti v formi
essere giù di forma, in cattiva forma biti v slabi formi, ne biti v formi (tudi pren.)
5. kalup, kopito, model:
forma per calzature kopito za obutev
una forma di formaggio hlebec sira
6. način (kako se kaj dela):
in forma privata, ufficiale privatno, službeno
vizio di forma proceduralna napaka
7. formalnost, formalizem, videz, konvencije, ustaljen način vedenja:
badare molto alla forma skrbno paziti na formo, videz
esprimersi nelle debite forme izražati se, kot se spodobi
8. jezik način:
le forme del verbo: attiva, pronominale, passiva glagolski načini: tvorni, srednji, trpni - gallina f zool. kokoš:
gallina da uova jajčarica, kokoš nesnica
gallina da carne kokoš za zakol
gallina faraona pegatka
cervello di gallina pren. kurja pamet
latte di gallina šodo; pren. ptičje mleko
zampe di gallina krace, čačke, nečitljiva pisava
andare a letto con le galline pren. hoditi s kurami spat
PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi - idēa f
1. filoz., psihol. ideja:
idea fissa fiksna ideja
2. misel; mnenje; predstava:
avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
neanche per idea sploh ne, nikakor ne
3. ideja, osnovna, vodilna misel:
idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela
4. ideja, ideologija, kredo:
l'idea della non-violenza ideja nenasilja
5. ideja, predstava, pojem:
avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar
6. mnenje, sodba, pogled:
avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov
7. namera, načrt:
vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si
8. zamisel, domislica, pobuda:
bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!
9. videz:
non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
un'idea di malce
lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega - metà f
1. polovica:
la prima metà del secolo prva polovica stoletja
una buona metà dobra polovica
ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico
2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
a metà napol, na pol
dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
per metà po sredini; pren. delno:
tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
è vero solo per metà samo deloma, napol je res