carica f
1. funkcija; dolžnost; naloga:
le alte cariche dello stato visoke državne funkcije
essere in carica opravljati dolžnost
2. naboj:
carica di una mina minski naboj
l'orologio non ha più carica ura ni navita
dar la carica a qcn. pren. koga spodbuditi
carica elettrica fiz. električni naboj
3. voj. naskok, napad:
suonare la carica zatrobiti k naskoku
tornare alla carica pren. ponovno nadlegovati; šport štart (na nasprotnega igralca)
Zadetki iskanja
- zarina, zarina f carica
- abbordaggio m (pl. -gi)
1. trčenje (dveh ladij)
2. naskok:
andare all'abbordaggio naskočiti, napasti (sovražno ladjo)
3. pristajanje, pristanek:
andare all'abbordaggio di una carica prizadevati si z vsemi silami za neko funkcijo - accēsso m
1. dostop, dohod, vhod:
accesso al salone dohod v dvorano
uomo di facile accesso priljuden človek
accesso a una carica dostop do funkcije
2. vstop:
vietato l'accesso ai non addetti ai lavori nezaposlenim vstop prepovedan
3. izbruh:
accesso d'ira izbruh jeze
4. med. napad:
accesso di tosse napad kašlja
5. pravo sodni ogled - ambire v. tr. (pres. ambisco) težiti, hlepeti (za čim), želeti, potegovati se (za kaj):
ambire il premio želeti si nagrado
ambire a una carica potegovati se za funkcijo - assunzione f
1. prevzem; sprejem (v službo), zaposlitev:
assunzione di una carica prevzem funkcije
assunzione di un operaio zaposlitev delavca
2.
Assunzione relig. Marijino vnebovzetje, veliki šmaren
3. pravo zasliševanje:
assunzione dei testimoni zasliševanje prič - biennale
A) agg.
1. dvoleten:
carica biennale dveletna funkcija, dveletni mandat
2. bienalen, bienalski
B) f bienale - brigare v. intr. (pres. brigo)
1. spletkariti, intrigirati:
sta brigando per ottenere quella carica spletkari, da bi prišel na ta položaj
2. knjižno gnati se, prizadevati si - caprifico m (pl. -chi) divja smokva (Ficus carica)
- coprire*
A) v. tr. (pres. cōpro)
1. kriti, pokriti, prekrivati:
coprire la pentola pokriti lonec
coprire una casa prekriti streho
2. zavarovati, zaščititi:
coprire qcn. alle spalle komu varovati hrbet
3. pren. prikriti; prikrivati:
coprire un'azione disonesta prikriti nepošteno dejanje
4. pren. poravnati; zajamčiti, pokriti:
coprire il fabbisogno pokriti potrebe
coprire le spese poravnati stroške
5. opraviti, opravljati; zasesti, zasedati:
coprire un posto zasesti mesto
coprire una carica opravljati funkcijo
6. pren. preteči, prehoditi:
coprire un percorso preteči razdaljo
7. pren. zasuti, obsipati:
coprire di baci obsipati s poljubi
coprire di botte prebutati, premlatiti
B) ➞ coprirsi v. rifl. (pres. mi cōpro)
1. pokriti se; obleči, oblačiti se:
coprirsi bene contro il freddo toplo se obleči, dobro se zavarovati pred mrazom
2. braniti se, zavarovati se
3. pren.
coprirsi di gloria s slavo se ovenčati
coprirsi di rossore zardeti
4. prekriti se; napolniti se:
coprirsi di muffa prekriti se s plesnijo - deporre*
A) v. tr. (pres. depongo)
1. odložiti, odlagati; dati; zložiti, zlagati:
deporre la valigia odložiti kovček
deporre la biancheria nel cassetto perilo zložiti v predal
2. položiti, polagati, sneti:
deporre i guanti sneti rokavice
deporre le armi pren. prenehati s sovražnostmi
3. odstaviti, odstavljati:
lo hanno deposto dalla carica di presidente odstavili so ga s predsedniške funkcije
deporre la carica odstopiti s funkcije, s položaja
4. ekon. položiti, polagati; deponirati
5. pren. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se; odpovedati se:
deporre un'idea opustiti zamisel
deporre l'abito talare sleči talar, odreči se duhovniškemu stanu
deporre la corona odreči se prestolu; abdicirati
6. pravo pričati, dati izjavo:
deporre il falso krivo pričati
deporre il vero povedati resnico
deporre contro, a favore dell'imputato pričati proti, v prid obtožencu
B) v. intr. govoriti, biti v prid, proti:
ciò depone a suo favore to govori vam v prid - destinare v. tr. (pres. destino)
1. določiti, določati:
l'uomo è destinato a morire človeku je usojeno umreti
destinare una data določiti datum
rinviare la riunione a data da destinarsi odložiti sestanek do nadaljnjega
2. (assegnare a una carica; avviare a un'attività) dodeliti; odrediti, odrejati; nameniti, namenjati:
fu destinato alla nuova filiale dodeljen je bil novi podružnici
destinare uno alla carriera militare nameniti koga za vojaško kariero
3. (devolvere; adibire)
destinare una somma agli investimenti nameniti vsoto za investicije
il piano è destinato ai servizi nadstropje je namenjeno stranskim prostorom, v tem nadstropju so stranski prostori
4. nasloviti, naslavljati; adresirati:
il pacco è destinato a Firenze paket je naslovljen, gre v Firence
il regalo è destinato a te darilo je namenjeno tebi, darilo je zate - destituire v. tr. (pres. destituisco) odstaviti, odstavljati:
destituire dalla carica odstaviti s položaja - dimettere*
A) v. tr. (pres. dimetto)
1. odpustiti, odpuščati:
il degente è stato dimesso dall'ospedale bolnika so odpustili iz bolnišnice
2. odstaviti, odstavljati; odpustiti, odpuščati; odpoklicati:
dimettere uno da una carica odstaviti koga s funkcije
lo stabilimento ha dovuto dimettere molti dipendenti tovarna je morala odpustiti veliko delavcev
B) ➞ dimettersi v. rifl. (pres. mi dimetto) odstopiti, demisionirati - elettivo agg. volilen; izboren:
carica elettiva volilna funkcija - entrare
A) v. intr. (pres. entro)
1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat
2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo
3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo
4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se
5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last
B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi - esplosivo
A) agg.
1. eksploziven (tudi pren.):
miscuglio esplosivo eksplozivna mešanica
carica esplosiva eksplozivni naboj
2. jezik zapornik, eksploziva
B) m razstrelivo, eksploziv - fico m (pl. -chi)
1. bot. smokva, figa (Ficus carica):
essere il fico dell'orto pren. biti ljubljenec nekoga
2. smokva, figa:
fico secco suha figa
non m'importa un fico secco me figo briga
non vale un fico secco eno figo je vreden; počenega groša ni vreden
3.
fico d'India bot. indijska figa, opuncija (Opuntia ficusindica) - infeudare
A) v. tr. (pres. infēudo)
1. hist. podeliti, podeljevati fevd; iron. trajno podeliti, podeljevati; dodeliti, dodeljevati:
infeudare una carica dodeliti funkcijo
2. pren. podvreči, podrediti
B) ➞ infeudarsi v. rifl. (pres. mi infēudo)
1. hist. postati vazal
2. pren. podvreči, podrediti se - investire v. tr. (pres. invēsto)
1. namestiti, nameščati; umestiti, umeščati; podeliti, podeljevati funkcijo:
investire qcn. di una carica komu podeliti funkcijo
2. ekst. zaupati; naložiti, nalagati:
investire la commissione delle indagini komisiji zaupati preiskavo
3. ekon. investirati; vložiti, vlagati
4. trčiti, udariti; podreti, povoziti; napasti, napadati:
l'auto ha investito un passante avto je podrl pešca
investire qcn. con ingiurie koga ozmerjati