Franja

Zadetki iskanja

  • pērdere*

    A) v. tr. (pres. pērdo)

    1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    perdere l'impiego izgubiti službo
    perdere la stima biti ob dober glas
    il radiatore perde acqua radiator pušča
    perdere la bussola pren. izgubiti glavo

    2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
    il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
    perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

    3. zamuditi, zamujati:
    perdere il treno zamuditi na vlak

    4. biti premagan, poražen:
    perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
    perdere la partita biti premagan
    è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

    5.
    a perdere trgov. za enkratno uporabo
    vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

    6. pogubiti:
    perdere l'anima pogubiti dušo

    B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

    1.
    perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

    2. zgubiti, zgubljati se:
    il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
    perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
    perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
    perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti
  • rimettere*

    A) v. tr. (pres. rimetto)

    1. nazaj dati:
    rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
    rimettere insieme ponovno sestaviti
    rimettere in libertà spustiti na prostost
    rimettere mano ponovno začeti
    rimettere in ordine ponovno spraviti v red
    rimettere l'orologio naravnati uro
    rimettere piede vrniti se
    rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
    rimettere a posto spet popraviti, urediti
    rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
    rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe

    2. ponovno pognati, poganjati:
    rimettere le radici ponovno pognati korenine

    3. vrniti, vračati

    4. prepustiti, prepuščati

    5. oprostiti, oproščati:
    rimettere il debito oprostiti dolg

    6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    rimettere la pelle izgubiti življenje
    rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa

    7. zavihati, zavihovati

    8. odložiti, odlagati

    9. poslati (denar, pošto):
    rimettere un assegno poslati ček

    10. izbruhati

    B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)

    1. ponovno lotiti, lotevati se:
    rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela

    2. opomoči si; okrevati:
    rimettersi in carne zrediti se
    rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
    il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo

    3. prepustiti, prepuščati odločitev

    4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad)
  • ammattire v. intr. (pres. ammattisco)

    1. ponoreti, zblazneti, biti ob pamet

    2. razbijati si glavo, truditi se zaman:
    questo problema mi fa ammattire ta problem me spravlja ob pamet
  • disonorare

    A) v. tr. (pres. disonoro)

    1. onečastiti, osramotiti

    2. zapeljati; posiliti

    3. ne plačati, ne spoštovati (obveznosti)

    B) ➞ disonorarsi v. rifl. (pres. mi disonoro) osramotiti se; biti ob čast
  • fiancheggiare v. tr. (pres. fiancheggio)

    1. zapirati ob bokih, obdajati z dveh (obeh) strani, biti ob čem, iti vzdolž česa, obrobljati, spremljati:
    una siepe di biancospino fiancheggia la strada ob cesti raste glogova živa meja

    2. pren. pomagati, podpirati, stati ob strani
  • sdentare

    A) v. tr. (pres. sdēnto) lomiti zobe (orodju)

    B) ➞ sdentarsi v. rifl. (pres. mi sdēnto) zgubiti, zgubljati zobe; biti ob zobe
  • cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

    1. (pl. -la) anat. možgani:
    bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    2. ekst. pamet, razum:
    avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
    avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
    avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
    avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
    uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
    mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
    lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
    avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

    3. pren. mozeg, možgani:
    il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
    fuga dei cervelli beg možganov

    4.
    cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
    PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • fuōri

    A) avv.

    1. zunaj, ven:
    o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
    sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
    mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
    dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
    fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
    fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
    fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
    fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
    tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
    essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
    dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

    2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
    cenare fuori večerjati zunaj
    stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
    essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
    aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
    il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
    gente di fuori tujci
    a Milano e fuori v Milanu in okolici
    in Italia e fuori v Italiji in v tujini

    3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
    fuori! ven!
    fuori i soldi! ven z denarjem!
    fuori le prove! na dan z dokazi!

    B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

    1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
    abitare fuori città stanovati zunaj mesta
    essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
    recarsi fuori sede iti na teren
    fuori di qui! ven!
    vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
    tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
    essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
    essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
    essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
    abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

    2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
    essere fuori della legge biti izven zakona
    un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
    essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
    lavorare fuori orario delati nadurno
    essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
    essere fuori di se biti iz sebe
    essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
    fuori uso neuporaben
    prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
    osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
    fuori corso ekon. neveljaven
    esser fuori corso šol. biti absolvent

    C) m
    fuori, il di fuori zunanjost:
    il di fuori di una cosa zunanjost nečesa
  • ghirba f meh za vodo:
    riportare a casa la ghirba žarg. odnesti celo kožo (iz vojne)
    lasciarci la ghirba žarg. biti ob glavo, izgubiti življenje
  • minēstra f

    1. kulin. juha:
    minestra riscaldata pren. pogreta juha
    farsi la minestra pren. početi, kar je komu prav
    trovare la minestra riscaldata pren. kaj doseči brez napora

    2. kulin. prva jed

    3. pren. hrana, kruh:
    lavorare per la minestra delati za ljubi kruhek
    la minestra del governo plača državnih uradnikov
    perdere la minestra biti ob službo

    4. pren. zadeva, zgodba:
    è sempre la solita minestra vedno ista zgodba
    è tutta un'altra minestra to pa je nekaj čisto drugega
    guastare la minestra a qcn. komu jo zagosti
  • pane1 m

    1. kruh:
    impastare il pane mesiti kruh
    cuocere il pane peči kruh
    pane fresco svež kruh
    pane stantio star kruh
    pane bianco bel kruh
    pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
    pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
    buono come il pane dober kot kruh
    essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
    il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
    lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
    guadagnarsi il pane služiti kruh
    mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
    non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
    perdere il pane biti ob delo
    rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

    2. kulin.
    pan di Spagna kolač

    3. pren. duševna hrana:
    mangiare il pane pentito kesati se
    spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

    4. ekst.:
    un pane di burro štruca masla
    pani di metallo kovinske palice

    5. bot.
    albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
    pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
    pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
    pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)
  • penna f

    1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
    penne maestre letalna peresa
    penne timoniere krmilna peresa
    cane da penna lovstvo ptičar; fermač
    cosa che non vale una penna ničvredna stvar
    leggero come una penna lahek kot peresce
    lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan

    2. pero (okras):
    penne nere voj. alpinci

    3. pero (priprava za pisanje):
    penna a feltro flomaster, polsteno pero
    penna a sfera kemični svinčnik
    penna d'oca gosje pero
    penna stilografica nalivno pero
    disegno a penna umet. perorisba
    scorsa di penna napaka v pisanju
    dare di penna prečrtati, zbrisati
    lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti

    4. ekst. pisatelj:
    uomo di penna človek peresa, literat

    5. navt.
    occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)

    6. kljun (pri kladivu)

    7. pero (pri puščici)

    8. glasba trzalica, plektron

    9.
    penne, penne rigate pl. kulin. peresniki
  • ranno m lug:
    perdere il ranno e il sapone pren. biti ob trud in čas
  • ribasso m

    1. trgov. padec, padanje; pog. popust:
    essere in ribasso pren. biti ob spoštovanje, ugled, moč
    fare un ribasso napraviti popust
    vendere a ribasso prodajati s popustom (npr. med razprodajami)

    2. ekon. padanje (cen, tečajev), baisse, medvedji trg:
    giocare al ribasso špekulirati na padec (cen, tečajev)
  • rispētto m

    1. spoštovanje
    rispetti pl. izrazi spoštovanja:
    avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
    parlare con rispetto spoštljivo govoriti
    i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
    persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
    uomo di rispetto evfemistično mafijaš

    2. spoštovanje, upoštevanje:
    con rispetto parlando oprostite izrazu
    mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
    perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
    zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče

    3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
    in rispetto sorazmerno s, z
    rispetto a v primerjavi s, z
    considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov

    4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)

    5. navt. rezerva, nadomestni del:
    ancora di rispetto nadomestno sidro
  • salute

    A) f

    1. zdravje:
    salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
    essere in salute biti zdrav
    avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
    bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
    essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
    guastarsi la salute pokvariti si zdravje
    rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
    pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
    andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

    2. odrešitev; relig. zveličanje:
    salute eterna večno zveličanje

    3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
    l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
    casa di salute evfemistično umobolnica

    B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!
  • scarpa f

    1. čevelj:
    scarpe alte, basse visoki, nizki čevlji
    scarpe di cuoio, scamosciate usnjeni, semiš čevlji
    scarpe bullonate nogometni čevlji
    scarpe che ridono, che hanno fame pren. šalj. čevlji, ki zijajo
    mettersi, togliersi le scarpe obuti, sezuti čevlje
    avere il cervello nelle scarpe, avere il giudizio sotto la suola delle scarpe biti kratke, kurje pameti
    non avere scarpe ai piedi pren. biti gol in bos
    non esser degno di lustrare le scarpe a qcn. pren. koga ne dosegati
    fare le scarpe a qcn. koga prevarati
    mettere le scarpe al sole pren. umreti nasilne smrti, biti umorjen, pasti v boju
    rimetterci anche le scarpe pren. biti ob vse, propasti

    2. pren. pog. nesposobnež, zguba
    scarpa vecchia pren. pog. stara škatla

    3. (scarpata) škarpa, brežina, podzid

    4. zavorna cokla; zavorna plošča, zavornik
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
  • uso2 m

    1. raba, uporaba:
    a uso di (namenjen) za:
    libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
    d'uso v rabi, običajen:
    effetti d'uso obleke, hišna oprava
    lingua d'uso govorni jezik
    prassi d'uso običajna praksa
    fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
    uso tessera za izkaznico:
    fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
    istruzioni per l'uso navodila za uporabo
    medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
    oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
    fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

    2. uporaba (možnost uporabljanja):
    camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
    perdere l'uso della ragione biti ob razum
    riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

    3. pravo služnost

    4. vaja

    5. navada, običaj:
    all'uso di po:
    piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
    uso pelle, seta imitacija kože, svile
    gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
    essere in uso biti v modi

    6.
    usi pl. uzusi

    7. raba; ekst. pomen:
    uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
    l'uso fiorentino florentinščina
    l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza
  • voce f

    1. glas:
    ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
    a gran voce kriče
    a una voce hkrati; pren. enoglasno
    a voce, a viva voce ustno
    voce forte, sommessa močen, pridušen glas
    un fil di voce tenek glas
    coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
    dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
    dar voce a un sentimento izraziti čustvo
    dare una voce a qcn. poklicati koga
    fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
    gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
    mutar voce mutirati
    parlare a mezza voce govoriti polglasno
    perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
    rifar la voce a qcn. oponašati koga

    2. ekst. (živalski) glas:
    la voce dell'usignolo slavčkov glas

    3. glas (glasbila):
    la voce dell'arpa glas harfe

    4. šum, šumenje, hrup:
    la voce del mare šumenje morja

    5. glas (oseba):
    una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

    6. beseda:
    darsi la voce dogovoriti se

    7. pren. glas, klic, vzgib:
    la voce del cuore srčni vzgib
    la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

    8.
    voci pl. prividi

    9. glas, mnenje:
    voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

    10. glas, govorice; vest:
    voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
    spargere la voce razširiti glas, vest

    11. jezik način:
    le voci verbali glagolski načini:
    voce attiva, passiva aktiv, pasiv

    12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
    voce dialettale narečni izraz
    voce nuova neologizem, nova beseda
    voce antiquata arhaizem
    una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

    13. postavka (seznama, obračuna)

    14. glasba glas; ekst. pevec:
    voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
    voce bianca otroški glas
    voce di petto, di testa prsni glas, falzet
    messa a quattro voci štiriglasna maša

    15. glasba interval

    16.
    voci pl. lovstvo vpitje gonjačev
Število zadetkov: 20